Page 140 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 140
RAZPRAVE, [TUDIJE
O sodobnem času je Grmič ugotavljal: »Najvišja vrednota je danes
namreč ekonomija, je gospodarstvo. Zdi se, da tudi tisti, ki nikakor
ne prisegajo na Marxa ali morda celo jasno zavračajo njegov nauk,
kljub temu v praksi potrjujejo njegove nazore. Smo pač zagovorniki
kapitalistične družbene ureditve in tržnega gospodarstva, s tem pa
tudi zagovorniki ekonomizma in praktičnega materializma, čeprav
bi se ga v teoriji radi še tako otepali. In tako se pri tem uveljavljata v
resnici dva principa, tako imenovani tržni fundamentalizem, ki zah-
teva hkrati tržni globalizem, in kapitalistični princip dobička. To sta
naravnost božanstvi našega časa, ki v resnici narekujeta in usmerjata
vse človekovo mišljenje in ravnanje. Tudi človekov individualizem in
egoizem sta tesno povezana s to naravnost religiozno usmeritvijo
našega časa. Z njima pa je v najtesnejši zvezi druga dvojica usmeritev,
namreč subjektivizem in avtonomizem.«89 Se takšno stanje sploh da
preseči? Kajti ekonomistični redukcionizem pomeni, da je globaliza-
cija skrčena samo na ekonomski vidik, kot taka pa dobi negativni
prizvok, je dobesedno globalizem ali, kakor ugotavlja Grmič, »global-
na katastrofa, globalna brezdušna situacija za človeka v svetovnem
merilu«.90
Kot je povedal v enem svojih pogovorov, sta kapitalizem in evan-
geljska dobrota nezdružljiva, kajti: »Kapitalizem je že po svojem bi-
stvu nasproten človekoljubju in dejansko, objektivno sloni na egoiz-
mu. Kapitalistu je glavna motivacija skrb za vedno več premoženja,
skrb, kako bi lahko s premoženjem služil dobrobiti soljudi, svojim
podrejenim, pa je bolj ali manj drugotnega pomena. Kapitalizem je
daleč proč od evangelija, in bolj ko se ravna po trdi logiki tržnega
gospodarstva, po neusmiljenih trendih globalizacije, in pri tem po-
zablja na svojo drugo, socialno plat, ki bi ji moralo služiti vsako
imetje, toliko manj je krščanski.«91 Grmič ni bil optimist in ni verjel,
da je zdajšnja doba zmožna najti kako zlato sredino, ki bi bila enako
ugodna in sprejemljiva tako za kapital kot za delo, izrazil je slutnjo
o prehajanju iz ene skrajnosti v drugo, naraščali bodo nerešljivi social
89 Vekoslav Grmič: Vrednote našega časa, nav. iz Vekoslav Grmič: Poslednji spisi, str. 39.
90 Prav tam, str. 41.
91 Marjan Matjašič: Cerkev je zmeraj živela v hudih skušnjavah, nav. iz Vekoslav Grmič:
Poslednji spisi, str. 144.
138
O sodobnem času je Grmič ugotavljal: »Najvišja vrednota je danes
namreč ekonomija, je gospodarstvo. Zdi se, da tudi tisti, ki nikakor
ne prisegajo na Marxa ali morda celo jasno zavračajo njegov nauk,
kljub temu v praksi potrjujejo njegove nazore. Smo pač zagovorniki
kapitalistične družbene ureditve in tržnega gospodarstva, s tem pa
tudi zagovorniki ekonomizma in praktičnega materializma, čeprav
bi se ga v teoriji radi še tako otepali. In tako se pri tem uveljavljata v
resnici dva principa, tako imenovani tržni fundamentalizem, ki zah-
teva hkrati tržni globalizem, in kapitalistični princip dobička. To sta
naravnost božanstvi našega časa, ki v resnici narekujeta in usmerjata
vse človekovo mišljenje in ravnanje. Tudi človekov individualizem in
egoizem sta tesno povezana s to naravnost religiozno usmeritvijo
našega časa. Z njima pa je v najtesnejši zvezi druga dvojica usmeritev,
namreč subjektivizem in avtonomizem.«89 Se takšno stanje sploh da
preseči? Kajti ekonomistični redukcionizem pomeni, da je globaliza-
cija skrčena samo na ekonomski vidik, kot taka pa dobi negativni
prizvok, je dobesedno globalizem ali, kakor ugotavlja Grmič, »global-
na katastrofa, globalna brezdušna situacija za človeka v svetovnem
merilu«.90
Kot je povedal v enem svojih pogovorov, sta kapitalizem in evan-
geljska dobrota nezdružljiva, kajti: »Kapitalizem je že po svojem bi-
stvu nasproten človekoljubju in dejansko, objektivno sloni na egoiz-
mu. Kapitalistu je glavna motivacija skrb za vedno več premoženja,
skrb, kako bi lahko s premoženjem služil dobrobiti soljudi, svojim
podrejenim, pa je bolj ali manj drugotnega pomena. Kapitalizem je
daleč proč od evangelija, in bolj ko se ravna po trdi logiki tržnega
gospodarstva, po neusmiljenih trendih globalizacije, in pri tem po-
zablja na svojo drugo, socialno plat, ki bi ji moralo služiti vsako
imetje, toliko manj je krščanski.«91 Grmič ni bil optimist in ni verjel,
da je zdajšnja doba zmožna najti kako zlato sredino, ki bi bila enako
ugodna in sprejemljiva tako za kapital kot za delo, izrazil je slutnjo
o prehajanju iz ene skrajnosti v drugo, naraščali bodo nerešljivi social
89 Vekoslav Grmič: Vrednote našega časa, nav. iz Vekoslav Grmič: Poslednji spisi, str. 39.
90 Prav tam, str. 41.
91 Marjan Matjašič: Cerkev je zmeraj živela v hudih skušnjavah, nav. iz Vekoslav Grmič:
Poslednji spisi, str. 144.
138
