Page 141 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 141
CVETKA HED@ET TÓTH
ni in siceršnji družbeni problemi, tesno povezani z ekološkimi. Iz
vsega tega je razbral nekaj globoko protievangeljskega, kajti: »Posa-
mezni kapitalisti v mejah svoje lastnine in podjetja sicer lahko uve-
ljavljajo nekatere evangeljske norme o človeški dobroti, vendar jih ne
bodo mogli nikoli v celoti uveljaviti, ker jih pri evangeljski dobroti
omejuje samo bistvo kapitalizma, namreč, če ne bodo oni uspeli, bo
namesto njih pač nekdo drug, predvsem tisti, ki mu je evangeljska
dobrota do sočloveka le lepa misel, ki v stvarnem življenju nima no-
bene ekonomske vrednosti. Posamezni dobrohotni kapitalist je nam
reč še kako odvisen od drugih.«92
Vemo, da je danes ekonomija dobila celo premoč nad politiko, os-
taja pa seveda vprašanje, če lahko uspešno nastopi etizacija, ki bi člo-
veštvu ponudila ne samo znosnejše bivanje, ampak celo možnosti
preživetja v globaliziranem svetu. Njegove misli so odličen uvod v ra-
zumevanje aktualnega dela Ulricha Becka (Kaj je globalizacija?), ki med
drugim v kontekstu zmot globalizma kritično razpravlja o svetovnotržni
metafiziki kot negativnem procesu. Globalizacija v svoji redukciji na
premoč ekonomije je nekaj izrazito negativnega, je dobesedno globa-
lizem; kriza zdajšnjega časa kaže, da se je »prelomila zaveza med tržnim
gospodarstvom, socialno državo in demokracijo, ki je doslej integrira-
la in legitimirala zahodni model, nacionalnodržavni projekt moder-
ne«.93 Grmič je imel zelo razvit čut za prepoznavanje najbolj temeljnih
problemov sodobnega časa in je tudi nas, svoje učence in sodelavce,
opozarjal na nujnost dojemanja resnice v njeni vsakokratni zgodovinski
danosti in določenosti, kajti resnica nekega časa je vedno konkretna in
prepoznavna v svoji socialni razsežnosti. Ta razsežnost danes pomeni,
da so medčloveški odnosi nepravi, medsebojno odtujeni, saj so vse
preveč izpostavljeni izvrševalno-ukazovalni logiki, logiki določenega
gospostva, ki vedno deluje v smislu razmerja nadrejeno in podrejeno,
se pravi dobesedno kot zatiralsko razmerje.
Vse življenje se je Grmič zavzemal in spraševal o možnosti takšne-
ga bivanja ljudi, ki bi bilo brez omenjenih nehumanih razmerij, in še
bolj o poteh, kako je kaj takega dosegljivo. Zanj je tu bil odgovor
92 Prav tam, str. 145.
93 Ulrich Beck: Kaj je globalizacija?, Zmote globalizma – odgovori na globalizacijo, Krtina,
Ljubljana 2003, str. 21.
139
ni in siceršnji družbeni problemi, tesno povezani z ekološkimi. Iz
vsega tega je razbral nekaj globoko protievangeljskega, kajti: »Posa-
mezni kapitalisti v mejah svoje lastnine in podjetja sicer lahko uve-
ljavljajo nekatere evangeljske norme o človeški dobroti, vendar jih ne
bodo mogli nikoli v celoti uveljaviti, ker jih pri evangeljski dobroti
omejuje samo bistvo kapitalizma, namreč, če ne bodo oni uspeli, bo
namesto njih pač nekdo drug, predvsem tisti, ki mu je evangeljska
dobrota do sočloveka le lepa misel, ki v stvarnem življenju nima no-
bene ekonomske vrednosti. Posamezni dobrohotni kapitalist je nam
reč še kako odvisen od drugih.«92
Vemo, da je danes ekonomija dobila celo premoč nad politiko, os-
taja pa seveda vprašanje, če lahko uspešno nastopi etizacija, ki bi člo-
veštvu ponudila ne samo znosnejše bivanje, ampak celo možnosti
preživetja v globaliziranem svetu. Njegove misli so odličen uvod v ra-
zumevanje aktualnega dela Ulricha Becka (Kaj je globalizacija?), ki med
drugim v kontekstu zmot globalizma kritično razpravlja o svetovnotržni
metafiziki kot negativnem procesu. Globalizacija v svoji redukciji na
premoč ekonomije je nekaj izrazito negativnega, je dobesedno globa-
lizem; kriza zdajšnjega časa kaže, da se je »prelomila zaveza med tržnim
gospodarstvom, socialno državo in demokracijo, ki je doslej integrira-
la in legitimirala zahodni model, nacionalnodržavni projekt moder-
ne«.93 Grmič je imel zelo razvit čut za prepoznavanje najbolj temeljnih
problemov sodobnega časa in je tudi nas, svoje učence in sodelavce,
opozarjal na nujnost dojemanja resnice v njeni vsakokratni zgodovinski
danosti in določenosti, kajti resnica nekega časa je vedno konkretna in
prepoznavna v svoji socialni razsežnosti. Ta razsežnost danes pomeni,
da so medčloveški odnosi nepravi, medsebojno odtujeni, saj so vse
preveč izpostavljeni izvrševalno-ukazovalni logiki, logiki določenega
gospostva, ki vedno deluje v smislu razmerja nadrejeno in podrejeno,
se pravi dobesedno kot zatiralsko razmerje.
Vse življenje se je Grmič zavzemal in spraševal o možnosti takšne-
ga bivanja ljudi, ki bi bilo brez omenjenih nehumanih razmerij, in še
bolj o poteh, kako je kaj takega dosegljivo. Zanj je tu bil odgovor
92 Prav tam, str. 145.
93 Ulrich Beck: Kaj je globalizacija?, Zmote globalizma – odgovori na globalizacijo, Krtina,
Ljubljana 2003, str. 21.
139
