Page 144 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 144
RAZPRAVE, [TUDIJE
povsem spremenila in prešla celo v teror. Iz zgodovine tako krščanstva
kakor tudi marksizma poznamo nekaj takih grozljivih primerov.
Poznamo pa tudi naravo populizmov, česa so ti zmožni. Walter
Benjamin je doumel, kako je fašizem »videl svojo odrešitev v tem, da
je pustil množicam priti do izraza (niti malo pa ne do njihovih pra-
vic)«.100 Tragična odisejada marksistične misli kot gibanja, ki se je
institucionaliziralo, nas je poučila, kako se lahko vse sile in moči
samoo svobajanja spremenijo v lastne samodestruktivne sile – in čas
bi že bil, da se končno naučimo, kako jih obvladovati.
Toda za to, da bo človeštvo preživelo, potrebujemo še etiko, ki naj
nam pomaga k razvitemu čutu za orientacijo v svetu, kjer bi morda
lahko zares domovali – to so sanje moje generacije 68. Vse do konca
je naš škof, ki smo ga imeli radi, mu sledili in ga skrajno resno upo-
števali, vztrajal s temi mislimi: »Danes se ponovno poudarja pomen
globalizacije na ekonomskem področju, ki naj bi reševala tudi v
Evropski uniji tiste probleme, ki so najbolj pereči na tem področju.
Vendar brez globalnega etosa to ne bo mogoče, ker bi takšno priza-
devanje vodilo s svojo dobičkaželjnostjo samo v novi kolonializem, v
vedno večje bogastvo enih in v revščino drugih. Prav ta etos pa naj bi
bil tisto, kar naj bi mali narodi prispevali v splošno kulturo Evropske
unije. Slovenci smo torej dolžni o tem razmišljati in si za to prizade-
vati po svojih močeh.«101 Slovenska humanistika se bo v prihodnje
morala resno ukvarjati z etičnimi vprašanji in filozofija morale ne
more več pristajati na to, da bi kakšna politična filozofija nadome
ščala etiko, in še manj prisegati na, sicer Nietzschejevo, misel o etiki,
češ da je – vsaka – praviloma sinonim za represijo. Sklicevanje na le-
vičarske parole tu nima kaj iskati. Omeniti moram misel, ki jo je iz-
rekel Nobelov nagrajenec James Watson, odkritelj strukture DNK:
»Rad bi prenehal uporabljati besedi pravice in svetost. Namesto tega
bi dejal, da imamo ljudje potrebe – kot so hrana, izobrazba ali zdrav-
je – in da moramo kot družbena vrsta delovati tako, da jim zadostimo.
Pripisovanje potrebam kakršen koli višji, kvazi-mistični pomen je za
100 Walter Benjamin: Gesammelte Schriften I/2, Suhrkamp, Frankfurt am Main 1980,
str. 506.
101 Vekoslav Grmič: Kristus v evropski Ustavi in med nami, nav. iz Vekoslav Grmič:
Poslednji spisi, str. 69.
142
povsem spremenila in prešla celo v teror. Iz zgodovine tako krščanstva
kakor tudi marksizma poznamo nekaj takih grozljivih primerov.
Poznamo pa tudi naravo populizmov, česa so ti zmožni. Walter
Benjamin je doumel, kako je fašizem »videl svojo odrešitev v tem, da
je pustil množicam priti do izraza (niti malo pa ne do njihovih pra-
vic)«.100 Tragična odisejada marksistične misli kot gibanja, ki se je
institucionaliziralo, nas je poučila, kako se lahko vse sile in moči
samoo svobajanja spremenijo v lastne samodestruktivne sile – in čas
bi že bil, da se končno naučimo, kako jih obvladovati.
Toda za to, da bo človeštvo preživelo, potrebujemo še etiko, ki naj
nam pomaga k razvitemu čutu za orientacijo v svetu, kjer bi morda
lahko zares domovali – to so sanje moje generacije 68. Vse do konca
je naš škof, ki smo ga imeli radi, mu sledili in ga skrajno resno upo-
števali, vztrajal s temi mislimi: »Danes se ponovno poudarja pomen
globalizacije na ekonomskem področju, ki naj bi reševala tudi v
Evropski uniji tiste probleme, ki so najbolj pereči na tem področju.
Vendar brez globalnega etosa to ne bo mogoče, ker bi takšno priza-
devanje vodilo s svojo dobičkaželjnostjo samo v novi kolonializem, v
vedno večje bogastvo enih in v revščino drugih. Prav ta etos pa naj bi
bil tisto, kar naj bi mali narodi prispevali v splošno kulturo Evropske
unije. Slovenci smo torej dolžni o tem razmišljati in si za to prizade-
vati po svojih močeh.«101 Slovenska humanistika se bo v prihodnje
morala resno ukvarjati z etičnimi vprašanji in filozofija morale ne
more več pristajati na to, da bi kakšna politična filozofija nadome
ščala etiko, in še manj prisegati na, sicer Nietzschejevo, misel o etiki,
češ da je – vsaka – praviloma sinonim za represijo. Sklicevanje na le-
vičarske parole tu nima kaj iskati. Omeniti moram misel, ki jo je iz-
rekel Nobelov nagrajenec James Watson, odkritelj strukture DNK:
»Rad bi prenehal uporabljati besedi pravice in svetost. Namesto tega
bi dejal, da imamo ljudje potrebe – kot so hrana, izobrazba ali zdrav-
je – in da moramo kot družbena vrsta delovati tako, da jim zadostimo.
Pripisovanje potrebam kakršen koli višji, kvazi-mistični pomen je za
100 Walter Benjamin: Gesammelte Schriften I/2, Suhrkamp, Frankfurt am Main 1980,
str. 506.
101 Vekoslav Grmič: Kristus v evropski Ustavi in med nami, nav. iz Vekoslav Grmič:
Poslednji spisi, str. 69.
142
