Page 146 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 146
RAZPRAVE, [TUDIJE
Rorty, ki ne zamolčuje tega, kako smo Novi zavezi in Komunističnemu
manifestu lahko hvaležni, kajti gre »za dve besedili, ki sta nas naredili
nekoliko boljše – ki sta nam do neke mere pomagali preseči našo
surovo sebičnost in naš civilizirani sadizem«.103
V sestavku Ustava Evropske unije in krščanstvo je misel, ki zdaj, ko je
Grmičeva življenjska pot že sklenjena, učinkuje večnostno in o vred
notah, ki v našem času izstopajo, pove tole: »Mislim, da je treba na
prvem mestu omeniti solidarnost med ljudmi, med narodi in drža-
vami, da je treba tržno naravnani globalizem povezati z etičnimi,
splošno humanističnimi vrednotami v razmerju med ljudmi in med
človekom in naravo, da je treba vedno v človeku gledati cilj in nikoli
samo sredstvo za dosego nekih ciljev, da je treba dati prednost svobo-
di in demokratičnosti, ne pa avtoriteti, monolitizmu in totalitarizmu,
da je treba upoštevati zahteve ekologije, ne pa gledati le na dobiček.
Čim bolj bodo celotni naši pogledi na svet in življenje, tem bolj bomo
v resnici tudi ustvarjali razmere, ki nam bodo prinašale srečo in za-
dovoljnost. V tem pogledu bomo seveda vedno le na poti, bomo iščo-
či in brezmejno presegajoči sami sebe in bomo znali prav upoštevati
tudi to, kar imenujemo transcendenco in končno absolutnoveljavno,
kar imenujemo vertikalo in duhovno v življenju. In to bo v veliki meri
odvisno od naše miselnosti, od nas samih, ne pa le od nekih predpisov
in določil, tudi Ustave. To bo v resnici dokaz in odsev pristne vernosti,
pristnega krščanstva, osebnega krščanstva.«104
Ena njegovih najbolj prepričljivih in večnih misli ter hkrati osma
teza – od enajstih – je tale: »Kar je človeško, ni nikoli popolno, je samo
na poti.«105 Njegova osebna solidarnost s potjo, ki jo je prehodil slo-
venski narod v svojem boju za preživetje in osebno identiteto, je bila
tolikšna, da je s svojim iskrenim priznavanjem tradicije NOB in vred
not partizanstva zreduciral možnosti svojega bivanja že domala na
obrobje, moderno rečeno: postal je avtsajder in na to svoje avtsajder
103 Richard Rorty: Komunistični manifest 150 let pozneje: Spodletele prerokbe, veličastna
upanja, Teorija in praksa, št. 5, 1998, str. 955.
104 Vekoslav Grmič: Ustava Evropske unije in krščanstvo, nav. iz Vekoslav Grmič: Poslednji
spisi, str. 62–63.
105 Vekoslav Grmič: Moja duhovna bilanca, nav. iz Vekoslav Grmič: Poslednji spisi, str.
148.
144
Rorty, ki ne zamolčuje tega, kako smo Novi zavezi in Komunističnemu
manifestu lahko hvaležni, kajti gre »za dve besedili, ki sta nas naredili
nekoliko boljše – ki sta nam do neke mere pomagali preseči našo
surovo sebičnost in naš civilizirani sadizem«.103
V sestavku Ustava Evropske unije in krščanstvo je misel, ki zdaj, ko je
Grmičeva življenjska pot že sklenjena, učinkuje večnostno in o vred
notah, ki v našem času izstopajo, pove tole: »Mislim, da je treba na
prvem mestu omeniti solidarnost med ljudmi, med narodi in drža-
vami, da je treba tržno naravnani globalizem povezati z etičnimi,
splošno humanističnimi vrednotami v razmerju med ljudmi in med
človekom in naravo, da je treba vedno v človeku gledati cilj in nikoli
samo sredstvo za dosego nekih ciljev, da je treba dati prednost svobo-
di in demokratičnosti, ne pa avtoriteti, monolitizmu in totalitarizmu,
da je treba upoštevati zahteve ekologije, ne pa gledati le na dobiček.
Čim bolj bodo celotni naši pogledi na svet in življenje, tem bolj bomo
v resnici tudi ustvarjali razmere, ki nam bodo prinašale srečo in za-
dovoljnost. V tem pogledu bomo seveda vedno le na poti, bomo iščo-
či in brezmejno presegajoči sami sebe in bomo znali prav upoštevati
tudi to, kar imenujemo transcendenco in končno absolutnoveljavno,
kar imenujemo vertikalo in duhovno v življenju. In to bo v veliki meri
odvisno od naše miselnosti, od nas samih, ne pa le od nekih predpisov
in določil, tudi Ustave. To bo v resnici dokaz in odsev pristne vernosti,
pristnega krščanstva, osebnega krščanstva.«104
Ena njegovih najbolj prepričljivih in večnih misli ter hkrati osma
teza – od enajstih – je tale: »Kar je človeško, ni nikoli popolno, je samo
na poti.«105 Njegova osebna solidarnost s potjo, ki jo je prehodil slo-
venski narod v svojem boju za preživetje in osebno identiteto, je bila
tolikšna, da je s svojim iskrenim priznavanjem tradicije NOB in vred
not partizanstva zreduciral možnosti svojega bivanja že domala na
obrobje, moderno rečeno: postal je avtsajder in na to svoje avtsajder
103 Richard Rorty: Komunistični manifest 150 let pozneje: Spodletele prerokbe, veličastna
upanja, Teorija in praksa, št. 5, 1998, str. 955.
104 Vekoslav Grmič: Ustava Evropske unije in krščanstvo, nav. iz Vekoslav Grmič: Poslednji
spisi, str. 62–63.
105 Vekoslav Grmič: Moja duhovna bilanca, nav. iz Vekoslav Grmič: Poslednji spisi, str.
148.
144
