Page 149 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 149
Peter Kovačič Peršin
ETI^NA PREOBRAZBA KOT POGOJ SPRAVE
9. aprila 1945 je bil v Flossenbürgu usmrčen Dietrich Bonhoeffer,
veliki evangeličanski teolog, ker je sodeloval v tajnem odporu proti
nacističnemu režimu. Pred aretacijo je zapisal kratko razmišljanje Kdo
bo vzdržal: »Velika maškarada Zla je zvrtinčila vse etične pojme. Zlo
se pojavlja pod krinko dobrote, zgodovinske nujnosti, družbene pra-
vičnosti. To preprosto zmede tistega, ki prihaja iz našega tradicional-
nega pojmovnega sveta etike; za kristjana, ki živi po Bibliji, pa je prav
to dokaz o neizmerni pokvarjenosti Zla … Kdo bo torej vzdržal? Samo
tisti, kateremu poslednje merilo ni njegov razum, njegova načela,
njegova vest, njegova svoboda, njegova krepost, ampak je pripravljen
vse to žrtvovati zaradi svoje poslušnosti Božjemu pozivu; samo od-
govoren človek, ki se želi s svojim življenjem odzvati na Božji klic.«1
Ta Bonhoefferjeva misel je danes prav tako aktualna, kakor je bila
v času 2. svetovne vojne. V EU sicer ne doživljamo vojne. Moralna
kriza pa je vsesplošna in razkraja naše celotno življenje: družbeno
ureditev, socialo, gospodarstvo, kulturo, vzgojno-izobraževalne in
verske ustanove. Domala vsi analitiki se strinjajo, da je današnja
vsesplošna kriza v prvi vrsti etična kriza, kriza vrednot. Sodobni člo-
vek je izgubil moralni kompas. In prav o tem zvrtinčenju razumevanja,
kaj je moralno, kateri so absolutni etični kriteriji, ki so veljavni v vsej
zgodovini človeštva in zavezujejo vsakega človeka, je govoril Bonhoe-
ffer. In to je tudi naše osrednje vprašanje v današnjih razmerah.
Postavlja pa pred nas potrebo po novi utemeljitvi etike. Večina sodob-
nih mislecev je mnenja, da je v sekulariziranem svetu sklicevanje na
1 Dietrich Bonhoeffer, Otpor i predanje, Zagreb 1974, 12–13.
147
ETI^NA PREOBRAZBA KOT POGOJ SPRAVE
9. aprila 1945 je bil v Flossenbürgu usmrčen Dietrich Bonhoeffer,
veliki evangeličanski teolog, ker je sodeloval v tajnem odporu proti
nacističnemu režimu. Pred aretacijo je zapisal kratko razmišljanje Kdo
bo vzdržal: »Velika maškarada Zla je zvrtinčila vse etične pojme. Zlo
se pojavlja pod krinko dobrote, zgodovinske nujnosti, družbene pra-
vičnosti. To preprosto zmede tistega, ki prihaja iz našega tradicional-
nega pojmovnega sveta etike; za kristjana, ki živi po Bibliji, pa je prav
to dokaz o neizmerni pokvarjenosti Zla … Kdo bo torej vzdržal? Samo
tisti, kateremu poslednje merilo ni njegov razum, njegova načela,
njegova vest, njegova svoboda, njegova krepost, ampak je pripravljen
vse to žrtvovati zaradi svoje poslušnosti Božjemu pozivu; samo od-
govoren človek, ki se želi s svojim življenjem odzvati na Božji klic.«1
Ta Bonhoefferjeva misel je danes prav tako aktualna, kakor je bila
v času 2. svetovne vojne. V EU sicer ne doživljamo vojne. Moralna
kriza pa je vsesplošna in razkraja naše celotno življenje: družbeno
ureditev, socialo, gospodarstvo, kulturo, vzgojno-izobraževalne in
verske ustanove. Domala vsi analitiki se strinjajo, da je današnja
vsesplošna kriza v prvi vrsti etična kriza, kriza vrednot. Sodobni člo-
vek je izgubil moralni kompas. In prav o tem zvrtinčenju razumevanja,
kaj je moralno, kateri so absolutni etični kriteriji, ki so veljavni v vsej
zgodovini človeštva in zavezujejo vsakega človeka, je govoril Bonhoe-
ffer. In to je tudi naše osrednje vprašanje v današnjih razmerah.
Postavlja pa pred nas potrebo po novi utemeljitvi etike. Večina sodob-
nih mislecev je mnenja, da je v sekulariziranem svetu sklicevanje na
1 Dietrich Bonhoeffer, Otpor i predanje, Zagreb 1974, 12–13.
147
