Page 168 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 168
RAZPRAVE, [TUDIJE
vrednotenje in razmeram ustrezno obnašanje. Tako je nekaj elemen-
tarno krščanskega, da smo v vsakdanjem življenju z drugače verujočimi
v miroljubnem sožitju in jim priznavamo vsaj državljansko ena-
kopravnost – prav tako kakor mi so Božja stvaritev in so narejeni po
Božji podobi. Nova situacija nastane, ko postane možen dialog, ki nam
posreduje poznavanje drugih, njihovega verskega bogastva, pa tudi
senzibilnost za njihovo drugačnost; na drugi strani daje tako možnost
tudi njim ter tako gradi prijateljsko dobrohotnost med različno ve-
rujočimi. Pojavi pa se lahko nova situacija, ko/če nam Sveti duh po-
dari pravo besedo in pravi ton ob pravem času: takrat je na vrsti naše
izrecno pričevanje naše krščanske vere, torej misija, če uporabimo to,
nesporazume vzbujajočo besedo. Tako pričevanje pokaže na versko
različnost, celo nasprotnost, toda vgrajeno je v kontekst človeške soli-
darnosti in konkretnega poznanstva z drugače verujočimi. Zato je
nekaj precej drugačnega, kakor je pavšalno, abstraktno zatrjevanje o
tako imenovani »resnici« ali »absolutnosti« krščanstva – slednje lah-
ko mirno pozabimo.
Draga skupnost, praznični govor ni pridiga. Kljub temu vam lah-
ko oznanjam evangelij in se pri tem sklicujem na apostola Pavla (Gal
4): verska strpnost iz vere je privilegij, nič manj. Za ta krščanski pri-
vilegij smo v versko središčnem vidiku hvaležni Martinu Luthru, ki
je s tem v apostolskem nasledstvu. Verska strpnost iz vere je bistveni
vidik krščanske svobode (libertas Christiana). Ta svoboda za toleranco
ni drža arogantne vzvišenosti, pa tudi ne nekakšne trgovske reciproč-
nosti: je stvar notranje neodvisnosti, ki vzdrži in vztraja tudi v nesi-
metričnih razmerah. Na primer: izhajajoč iz nje lahko kristjan zago-
varja gradnjo mošej v Nemčiji, tudi če v Savdski Arabiji gradnja cerkva
ni dovoljena. Tako naša toleranca ni znamenje slabosti ali dekadence,
temveč znamenje samozavestne, sproščene moči. Njeno ime je tudi
na današnji dan reformacije: »Svoboda krščanskega človeka«.4
Iz nemščine prevedel in opombe dopisal Marko Kerševan
4 Ali »Kristjanova svoboda« (»Von der Freiheit eines Christenmenschen«– tudi naslov
znanega Luthrovega spisa; slovenski prevod v: Martin Luther: Izbrani spisi.
Ljubljana: 2001, str. 167–193.
166
vrednotenje in razmeram ustrezno obnašanje. Tako je nekaj elemen-
tarno krščanskega, da smo v vsakdanjem življenju z drugače verujočimi
v miroljubnem sožitju in jim priznavamo vsaj državljansko ena-
kopravnost – prav tako kakor mi so Božja stvaritev in so narejeni po
Božji podobi. Nova situacija nastane, ko postane možen dialog, ki nam
posreduje poznavanje drugih, njihovega verskega bogastva, pa tudi
senzibilnost za njihovo drugačnost; na drugi strani daje tako možnost
tudi njim ter tako gradi prijateljsko dobrohotnost med različno ve-
rujočimi. Pojavi pa se lahko nova situacija, ko/če nam Sveti duh po-
dari pravo besedo in pravi ton ob pravem času: takrat je na vrsti naše
izrecno pričevanje naše krščanske vere, torej misija, če uporabimo to,
nesporazume vzbujajočo besedo. Tako pričevanje pokaže na versko
različnost, celo nasprotnost, toda vgrajeno je v kontekst človeške soli-
darnosti in konkretnega poznanstva z drugače verujočimi. Zato je
nekaj precej drugačnega, kakor je pavšalno, abstraktno zatrjevanje o
tako imenovani »resnici« ali »absolutnosti« krščanstva – slednje lah-
ko mirno pozabimo.
Draga skupnost, praznični govor ni pridiga. Kljub temu vam lah-
ko oznanjam evangelij in se pri tem sklicujem na apostola Pavla (Gal
4): verska strpnost iz vere je privilegij, nič manj. Za ta krščanski pri-
vilegij smo v versko središčnem vidiku hvaležni Martinu Luthru, ki
je s tem v apostolskem nasledstvu. Verska strpnost iz vere je bistveni
vidik krščanske svobode (libertas Christiana). Ta svoboda za toleranco
ni drža arogantne vzvišenosti, pa tudi ne nekakšne trgovske reciproč-
nosti: je stvar notranje neodvisnosti, ki vzdrži in vztraja tudi v nesi-
metričnih razmerah. Na primer: izhajajoč iz nje lahko kristjan zago-
varja gradnjo mošej v Nemčiji, tudi če v Savdski Arabiji gradnja cerkva
ni dovoljena. Tako naša toleranca ni znamenje slabosti ali dekadence,
temveč znamenje samozavestne, sproščene moči. Njeno ime je tudi
na današnji dan reformacije: »Svoboda krščanskega človeka«.4
Iz nemščine prevedel in opombe dopisal Marko Kerševan
4 Ali »Kristjanova svoboda« (»Von der Freiheit eines Christenmenschen«– tudi naslov
znanega Luthrovega spisa; slovenski prevod v: Martin Luther: Izbrani spisi.
Ljubljana: 2001, str. 167–193.
166
