Page 170 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 170
RAZPRAVE, [TUDIJE
najstniških letih zazdela preveliko breme, da bi ga mogel nositi – ven-
darle ni podlegla pritiskom in se odrekla lastni resnici, morala pa se
je boriti proti nevarnosti okužbe: okužbe z nestrpnostjo tistih, ki so
se identificirali bodisi z rdečo zvezdo bodisi s križem.
Toda ali je križ simbol nestrpne religije, prav tako kakor je rdeča
zvezda postala simbol nestrpnega družbeno-političnega projekta?
2. In nagrado za nestrpnost prejme …
Kaj, ko bi kdo podeljeval nagrado za najbolj nestrpno vero? Kate-
ra bi zmagala? Žirijo bi lahko sestavljali tako še živeči kot že premi-
nuli religijski kritiki. Večina takšnih kritikov bi vsem verstvom pri-
znala, da lahko kandidirajo za nagrado, saj so vsa primerki slepe vere
in so kot takšna iracionalna ter zaradi tega nestrpna. Pa vendar bi
judovstvo, krščanstvo in islam – torej abrahamska verstva, ki poudar-
jajo neomejeno oblast enega in edinega Boga in vztrajajo na univer-
zalnosti ene same resnice2 – bržkone šteli za favorite, saj naravnost
utelešajo tisto, čemur včasih pravijo »imperializem univerzalnega«.3
Tako bi za zmagovalca morda lahko razglasili krščanstvo, ker se pod
pretvezo splošne dobrohotnosti vsem brezobzirno vsiljuje. Ali pa bi
perverzna nagrada pripadla islamu, ki ga mnogi izmed sodobnih
kritikov vidijo kot moža s prevezanimi očmi in handžarjem v roki.4
Ker verni ljudje niso imuni pred željo po diskreditiranju svojih
tekmecev, se takšnim kritikom pogosto pridružijo. Slišal sem kristja-
ne, ki nenehno poudarjajo, da je islam, za razliko od krščanstva kot
religije ljubezni, sam religija nasilja, v jedru katere nekakšno kruto in
iracionalno boštvo terja brezpogojno podrejanje. Slišal pa sem tudi
muslimane, ki se nikoli ne utrudijo vračati takšne komplimente. Tako
2 Glej prikaz sovisnosti med monoteizmom, ekskluzivističnostjo in nestrpnostjo v
Jan Assmann, Moses the Egyptian: The Memory of Egypt in Western Monotheism
(Cambridge, MA: Harvard University Press, 1997); Die Mosaische Unterscheidung,
Oder der Preis des Monotheismus (München: Carl Hanser, 2003).
3 Izraz je Bourdieujev, npr. Pierre Bourdieu, Firing Back: Against the Tyranny of the
Market 2 (London: Verso, 2003), 86; Pascalian Meditations (Stanford: Stanford
University Press, 2000), 71.
4 Eden izmed dvanajstih notoričnih danskih stripov tako prikazuje Mohameda.
168
najstniških letih zazdela preveliko breme, da bi ga mogel nositi – ven-
darle ni podlegla pritiskom in se odrekla lastni resnici, morala pa se
je boriti proti nevarnosti okužbe: okužbe z nestrpnostjo tistih, ki so
se identificirali bodisi z rdečo zvezdo bodisi s križem.
Toda ali je križ simbol nestrpne religije, prav tako kakor je rdeča
zvezda postala simbol nestrpnega družbeno-političnega projekta?
2. In nagrado za nestrpnost prejme …
Kaj, ko bi kdo podeljeval nagrado za najbolj nestrpno vero? Kate-
ra bi zmagala? Žirijo bi lahko sestavljali tako še živeči kot že premi-
nuli religijski kritiki. Večina takšnih kritikov bi vsem verstvom pri-
znala, da lahko kandidirajo za nagrado, saj so vsa primerki slepe vere
in so kot takšna iracionalna ter zaradi tega nestrpna. Pa vendar bi
judovstvo, krščanstvo in islam – torej abrahamska verstva, ki poudar-
jajo neomejeno oblast enega in edinega Boga in vztrajajo na univer-
zalnosti ene same resnice2 – bržkone šteli za favorite, saj naravnost
utelešajo tisto, čemur včasih pravijo »imperializem univerzalnega«.3
Tako bi za zmagovalca morda lahko razglasili krščanstvo, ker se pod
pretvezo splošne dobrohotnosti vsem brezobzirno vsiljuje. Ali pa bi
perverzna nagrada pripadla islamu, ki ga mnogi izmed sodobnih
kritikov vidijo kot moža s prevezanimi očmi in handžarjem v roki.4
Ker verni ljudje niso imuni pred željo po diskreditiranju svojih
tekmecev, se takšnim kritikom pogosto pridružijo. Slišal sem kristja-
ne, ki nenehno poudarjajo, da je islam, za razliko od krščanstva kot
religije ljubezni, sam religija nasilja, v jedru katere nekakšno kruto in
iracionalno boštvo terja brezpogojno podrejanje. Slišal pa sem tudi
muslimane, ki se nikoli ne utrudijo vračati takšne komplimente. Tako
2 Glej prikaz sovisnosti med monoteizmom, ekskluzivističnostjo in nestrpnostjo v
Jan Assmann, Moses the Egyptian: The Memory of Egypt in Western Monotheism
(Cambridge, MA: Harvard University Press, 1997); Die Mosaische Unterscheidung,
Oder der Preis des Monotheismus (München: Carl Hanser, 2003).
3 Izraz je Bourdieujev, npr. Pierre Bourdieu, Firing Back: Against the Tyranny of the
Market 2 (London: Verso, 2003), 86; Pascalian Meditations (Stanford: Stanford
University Press, 2000), 71.
4 Eden izmed dvanajstih notoričnih danskih stripov tako prikazuje Mohameda.
168
