Page 172 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 172
RAZPRAVE, [TUDIJE
kristjan, ki živi po duhu in črki osnovnih krščanskih prepričanj. Če
navedemo dva nasprotujoča si primera: Ali je dosleden kristjan križar,
ki ob vzkliku »Kristus je Gospod« neverniku odseka glavo?6 Ali pa je
dosleden kristjan trapist, ki ne ozirajoč se na to, da mu nasilni eks-
tremisti grozijo s smrtjo, služi revnim muslimanom?7 Ali križar zara-
di sle po ekonomski, politični in kulturni dominaciji zlorablja svojo
vero ali pa le brezkompromisno ravna v skladu s svojimi avtentično
krščanskimi prepričanji? Ali trapist brzda svojo napadalno vero z
generično humanostjo ali pa dosledno prakticira krščansko vero? V
splošni obliki se torej vprašanje glasi: ali nestrpni kristjani pačijo
svojo lastno vero ali pa je krščanstvo sámo po sebi nestrpna religija?
Kritiki zastopajo to drugo možnost in poudarjajo, da so sleherna
nagnjenja krščanstva v smeri kakršne koli strpnosti pravzaprav seku-
larnega izvora in v nasprotju s samim krščanskim verovanjem.
Gre za resno vprašanje in s tem nimam v mislih zgolj posledic za
samopodobo in ugled judov, kristjanov in muslimanov (najsi ti ljud-
je, če imajo kritiki prav, živijo v religijski različici Severne Koreje8).
Glede na globaliziranost sveta in tendenco vnovične krepitve religij
je svetovni mir v veliki meri odvisen od verske strpnosti. Verstva ne
izginjajo: če je nestrpnost del njihove DNK, so versko motivirani oz.
versko legitimizirani spopadi neizogibni. Če ni imanentno verskih mo-
tivacij za strpnost, lahko v okoliščinah medsebojne prepletenosti in
sovisnosti današnjega sveta od dinamičnih, agresivnih religij priča-
kujemo le hladno zaničevanje, gorečo nestrpnost in brutalno nasilje.
Ali torej imanentno verski razlogi za strpnost obstajajo? V priču-
jočem članku bom dokazoval, da avtentično krščanska drža terja ne
le strpnost, temveč tudi pristno spoštovanje vseh ljudi. Koncept spošto-
vanja vseh pa je smiseln le, če razlikujemo med spoštovanjem, ki so
ga osebe deležne zavoljo svojih zaslug ali statusa (kot, denimo, pri
6 Primer navajam po George Lindbeck, The Nature of Doctrine (Louisville, KY:
Westminster John Knox, 1984), 64.
7 Za zgodbo sedmih trapistov, ki so jih leta 1996 obglavili v Alžiriji, glej film Of Gods
and Men.
8 Tako Christopher Hitchens v razpravi s Tonyjem Blairom glede vprašanja, ali je
vera pozitivna sila ali ne: (»Is Religion a Force for Good in the World?«, The Munk
Debates, 26. 11. 2010, video je bil 1. 7. 2014. dostopen preko: www.c-spanvideo.
org/program/Blairan ).
170
kristjan, ki živi po duhu in črki osnovnih krščanskih prepričanj. Če
navedemo dva nasprotujoča si primera: Ali je dosleden kristjan križar,
ki ob vzkliku »Kristus je Gospod« neverniku odseka glavo?6 Ali pa je
dosleden kristjan trapist, ki ne ozirajoč se na to, da mu nasilni eks-
tremisti grozijo s smrtjo, služi revnim muslimanom?7 Ali križar zara-
di sle po ekonomski, politični in kulturni dominaciji zlorablja svojo
vero ali pa le brezkompromisno ravna v skladu s svojimi avtentično
krščanskimi prepričanji? Ali trapist brzda svojo napadalno vero z
generično humanostjo ali pa dosledno prakticira krščansko vero? V
splošni obliki se torej vprašanje glasi: ali nestrpni kristjani pačijo
svojo lastno vero ali pa je krščanstvo sámo po sebi nestrpna religija?
Kritiki zastopajo to drugo možnost in poudarjajo, da so sleherna
nagnjenja krščanstva v smeri kakršne koli strpnosti pravzaprav seku-
larnega izvora in v nasprotju s samim krščanskim verovanjem.
Gre za resno vprašanje in s tem nimam v mislih zgolj posledic za
samopodobo in ugled judov, kristjanov in muslimanov (najsi ti ljud-
je, če imajo kritiki prav, živijo v religijski različici Severne Koreje8).
Glede na globaliziranost sveta in tendenco vnovične krepitve religij
je svetovni mir v veliki meri odvisen od verske strpnosti. Verstva ne
izginjajo: če je nestrpnost del njihove DNK, so versko motivirani oz.
versko legitimizirani spopadi neizogibni. Če ni imanentno verskih mo-
tivacij za strpnost, lahko v okoliščinah medsebojne prepletenosti in
sovisnosti današnjega sveta od dinamičnih, agresivnih religij priča-
kujemo le hladno zaničevanje, gorečo nestrpnost in brutalno nasilje.
Ali torej imanentno verski razlogi za strpnost obstajajo? V priču-
jočem članku bom dokazoval, da avtentično krščanska drža terja ne
le strpnost, temveč tudi pristno spoštovanje vseh ljudi. Koncept spošto-
vanja vseh pa je smiseln le, če razlikujemo med spoštovanjem, ki so
ga osebe deležne zavoljo svojih zaslug ali statusa (kot, denimo, pri
6 Primer navajam po George Lindbeck, The Nature of Doctrine (Louisville, KY:
Westminster John Knox, 1984), 64.
7 Za zgodbo sedmih trapistov, ki so jih leta 1996 obglavili v Alžiriji, glej film Of Gods
and Men.
8 Tako Christopher Hitchens v razpravi s Tonyjem Blairom glede vprašanja, ali je
vera pozitivna sila ali ne: (»Is Religion a Force for Good in the World?«, The Munk
Debates, 26. 11. 2010, video je bil 1. 7. 2014. dostopen preko: www.c-spanvideo.
org/program/Blairan ).
170
