Page 175 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 175
MIROSLAV VOLF
b) Strpnost in ljubezen
Drugi razlog, zakaj naj bi strpnost bila eno glavnih znamenj res-
nične cerkve, je za Locka osrednje mesto, ki ga ima ljubezen pri udeja-
njanju krščanske vere. Slavne so Pavlove besede, da ne glede na to, ko-
liko vem o načelih svoje vere, in ne glede na vse moje občudovanja
vredne etične rezultate, »nisem nič«, če nimam ljubezni (1 Kor 13,2).
V implicitni navezavi na apostola Pavla opozarja Locke, da tudi če se
kdo povsem upravičeno sklicuje na svojo pravovernost, na svojo nrav-
no krepost ali liturgično neoporečnost, »pa mu primanjkuje ljubezni,
krotkosti in dobrohotnosti do človeštva nasploh, tudi do teh, ki niso
kristjani – tak zagotovo sam še ni zares kristjan«.18 Nestrpnost ni
združljiva s pristno ljubeznijo, ker je nepredstavljivo, da bi »zadajanje
muk in vsakovrstnih krutosti« lahko veljalo za izraz ljubezni.19 To pa
je stališče, ki so mu od Avguština naprej nasprotovali zagovorniki20
»ostre ljubezni«.21 Za Locka torej nestrpnost ni združljiva s pristno
vero in pomeni resen defekt.
Oba Lockova krščanska argumenta v prid strpnosti – kako prideš
k veri in kako kot človek vere živiš – sta prepričljiva.22 Prvi je specifičen
in zadeva versko toleranco, drugi je splošen in kot tak temelj tudi za
vse druge oblike strpnosti. Dosleden kristjan je strpen kristjan, do-
kazuje Locke.
nasilja in groženj« (glej »Faith, Reason and the University – Memories and
Reflections.« The Holy See [12. September 2006], dne 1. 7. 2014 dostopno prek:
http://www.vatican.va/holy_father/benedict_xvi/speeches/2006/september/docu
ments/hf_ben-xvi_spe_20060912_university-regensburg_en.html; za razpravo
vključno z odzivom muslimanov glej Miroslav Volf, Allah: A Christian Response [San
Francisco: HarperOne, 2011], 19–39).
18 Locke, A Letter, 215.
19 Locke, A Letter, 216.
20 Glej npr. opis srednjeveških likov v Jonathan Riley-Smith, »Crusading as an Act
of Love«, v Medieval Religion: New Approaches, (ur. Constance H. Berman; New York:
Routledge, 2005), 49–67.
21 »Ljubezen, združena z ostrino, je boljša kakor hinavščina, združena s popust
ljivostjo«, pravi Avguštin v Pismu Vincenciju (97. pismo), pri čemer je lažna alter
nativa, na kateri temelji, precej očitna. (op. prev.)
22 Za temeljit prikaz celotnega nabora Lockovih argumentov v prid strpnosti glej:
Susan Mendus, Toleration and the Limits of Liberalism (Atlantic Highlands, NJ:
Humanities Press International, 1989), 22–43.
173
b) Strpnost in ljubezen
Drugi razlog, zakaj naj bi strpnost bila eno glavnih znamenj res-
nične cerkve, je za Locka osrednje mesto, ki ga ima ljubezen pri udeja-
njanju krščanske vere. Slavne so Pavlove besede, da ne glede na to, ko-
liko vem o načelih svoje vere, in ne glede na vse moje občudovanja
vredne etične rezultate, »nisem nič«, če nimam ljubezni (1 Kor 13,2).
V implicitni navezavi na apostola Pavla opozarja Locke, da tudi če se
kdo povsem upravičeno sklicuje na svojo pravovernost, na svojo nrav-
no krepost ali liturgično neoporečnost, »pa mu primanjkuje ljubezni,
krotkosti in dobrohotnosti do človeštva nasploh, tudi do teh, ki niso
kristjani – tak zagotovo sam še ni zares kristjan«.18 Nestrpnost ni
združljiva s pristno ljubeznijo, ker je nepredstavljivo, da bi »zadajanje
muk in vsakovrstnih krutosti« lahko veljalo za izraz ljubezni.19 To pa
je stališče, ki so mu od Avguština naprej nasprotovali zagovorniki20
»ostre ljubezni«.21 Za Locka torej nestrpnost ni združljiva s pristno
vero in pomeni resen defekt.
Oba Lockova krščanska argumenta v prid strpnosti – kako prideš
k veri in kako kot človek vere živiš – sta prepričljiva.22 Prvi je specifičen
in zadeva versko toleranco, drugi je splošen in kot tak temelj tudi za
vse druge oblike strpnosti. Dosleden kristjan je strpen kristjan, do-
kazuje Locke.
nasilja in groženj« (glej »Faith, Reason and the University – Memories and
Reflections.« The Holy See [12. September 2006], dne 1. 7. 2014 dostopno prek:
http://www.vatican.va/holy_father/benedict_xvi/speeches/2006/september/docu
ments/hf_ben-xvi_spe_20060912_university-regensburg_en.html; za razpravo
vključno z odzivom muslimanov glej Miroslav Volf, Allah: A Christian Response [San
Francisco: HarperOne, 2011], 19–39).
18 Locke, A Letter, 215.
19 Locke, A Letter, 216.
20 Glej npr. opis srednjeveških likov v Jonathan Riley-Smith, »Crusading as an Act
of Love«, v Medieval Religion: New Approaches, (ur. Constance H. Berman; New York:
Routledge, 2005), 49–67.
21 »Ljubezen, združena z ostrino, je boljša kakor hinavščina, združena s popust
ljivostjo«, pravi Avguštin v Pismu Vincenciju (97. pismo), pri čemer je lažna alter
nativa, na kateri temelji, precej očitna. (op. prev.)
22 Za temeljit prikaz celotnega nabora Lockovih argumentov v prid strpnosti glej:
Susan Mendus, Toleration and the Limits of Liberalism (Atlantic Highlands, NJ:
Humanities Press International, 1989), 22–43.
173
