Page 176 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 176
RAZPRAVE, [TUDIJE
Ta Lockova argumenta lahko še okrepimo. Tako bi lahko pouda-
rili, da vse predstave, ki jih ima kristjan o samem sebi, o odnosu z
drugimi in o dobrem, temeljijo na prepričanju, da je Bog sebe-same-
ga-darujoča-se ljubezen in nikakor ne kak gospodovalen samodržec
(kot sem to storil v Free of Charge).23 Lahko bi prikazali, da bi kristjani
morali svoje soljudi ljubiti in spoštovati njihovo osebno in skupnost
no integriteto prav v okoliščinah, ki so obremenjene s potencialom
za nestrpnost – ko so soočeni z »drugimi«, ki so drugačni in katerih
ravnanj ne odobravajo ali so celo utrpeli nasilje od njihove roke (kot
sem storil v Exclusion and Embrace).24 Lahko bi pokazali, da tisti »bliž-
nji«, ki bi jih kristjani morali ljubiti in spoštovati, vključujejo njihove
glavne religijske »tekmece«, namreč muslimane (kot sem to storil v
Allah: A Christian Response).25 Lahko bi tudi dokazovali, da se mora
javni angažma kristjanov ravnati po »zlatem pravilu«, ki nas zavezu-
je, da drugim priznamo enake pravice, kakršne zahtevamo zase (kot
sem argumentiral v A Public Faith).26 Vsi ti argumenti so pomembni
za specifično versko utemeljitev strpnosti in spoštovanja.
Toda v pričujoči razpravi bom ubral drug pristop. Osredotočil se
bom na biblične temelje za spoštovanje, pravzaprav na eno samo zapo-
ved. Najdemo jo v Prvem Petrovem pismu, ki bolj izčrpno in eksplicitno
kot vsi drugi novozavezni teksti govori o tem, kako naj bi kristjani ži-
veli v razmerah s tenzijami nabitega družbenega pluralizma. Zapoved
je kratka in jasna: »Vse spoštujte!« (1 Pt 2,17.)27 Za kristjane, ki imajo
Sveto pismo za Božjo besedo, spoštovanje vseh ni le predlog ali pameten
nasvet, temveč verska dolžnost. Kaj točno sodi k tej dolžnosti?
23 Miroslav Volf, Free of Charge: Giving and Forgiving in a Culture Stripped of Grace (Grand
Rapids: Zondervan, 2006).
24 Miroslav Volf, Exclusion and Embrace: Theological Exploration of Identity, Otherness,
and Reconciliation (Nashville: Abingdon, 1996).
25 Allah: A Christian Response (San Francisco: HarperOne, 2011).
26 Miroslav Volf, A public Faith: How Followers of Christ Should Serve the Common Good
(Grand Rapids: Brazos, 2011).
27 Ko bom v nadaljevanju ekspliciral in apliciral to zapoved, je ne bom mogel
postavljati v kontekst svetopisemskih odlomkov, v katerih je videti, da Jezus in
kristjani počnejo ravno nasprotje od tega, za kar se zdi, da ta zapoved terja, npr.
ko Jezus »Judom«, ki so ga skušali ubiti, reče: »vaš oče je hudič« (Jn 8,44). Glede
tega glej Miroslav Volf, Captive to the Word of God: Engaging the Scriptures for
Contemporary Theological Reflection (Grand Rapids: Eerdmans, 2010), 105–110.
174
Ta Lockova argumenta lahko še okrepimo. Tako bi lahko pouda-
rili, da vse predstave, ki jih ima kristjan o samem sebi, o odnosu z
drugimi in o dobrem, temeljijo na prepričanju, da je Bog sebe-same-
ga-darujoča-se ljubezen in nikakor ne kak gospodovalen samodržec
(kot sem to storil v Free of Charge).23 Lahko bi prikazali, da bi kristjani
morali svoje soljudi ljubiti in spoštovati njihovo osebno in skupnost
no integriteto prav v okoliščinah, ki so obremenjene s potencialom
za nestrpnost – ko so soočeni z »drugimi«, ki so drugačni in katerih
ravnanj ne odobravajo ali so celo utrpeli nasilje od njihove roke (kot
sem storil v Exclusion and Embrace).24 Lahko bi pokazali, da tisti »bliž-
nji«, ki bi jih kristjani morali ljubiti in spoštovati, vključujejo njihove
glavne religijske »tekmece«, namreč muslimane (kot sem to storil v
Allah: A Christian Response).25 Lahko bi tudi dokazovali, da se mora
javni angažma kristjanov ravnati po »zlatem pravilu«, ki nas zavezu-
je, da drugim priznamo enake pravice, kakršne zahtevamo zase (kot
sem argumentiral v A Public Faith).26 Vsi ti argumenti so pomembni
za specifično versko utemeljitev strpnosti in spoštovanja.
Toda v pričujoči razpravi bom ubral drug pristop. Osredotočil se
bom na biblične temelje za spoštovanje, pravzaprav na eno samo zapo-
ved. Najdemo jo v Prvem Petrovem pismu, ki bolj izčrpno in eksplicitno
kot vsi drugi novozavezni teksti govori o tem, kako naj bi kristjani ži-
veli v razmerah s tenzijami nabitega družbenega pluralizma. Zapoved
je kratka in jasna: »Vse spoštujte!« (1 Pt 2,17.)27 Za kristjane, ki imajo
Sveto pismo za Božjo besedo, spoštovanje vseh ni le predlog ali pameten
nasvet, temveč verska dolžnost. Kaj točno sodi k tej dolžnosti?
23 Miroslav Volf, Free of Charge: Giving and Forgiving in a Culture Stripped of Grace (Grand
Rapids: Zondervan, 2006).
24 Miroslav Volf, Exclusion and Embrace: Theological Exploration of Identity, Otherness,
and Reconciliation (Nashville: Abingdon, 1996).
25 Allah: A Christian Response (San Francisco: HarperOne, 2011).
26 Miroslav Volf, A public Faith: How Followers of Christ Should Serve the Common Good
(Grand Rapids: Brazos, 2011).
27 Ko bom v nadaljevanju ekspliciral in apliciral to zapoved, je ne bom mogel
postavljati v kontekst svetopisemskih odlomkov, v katerih je videti, da Jezus in
kristjani počnejo ravno nasprotje od tega, za kar se zdi, da ta zapoved terja, npr.
ko Jezus »Judom«, ki so ga skušali ubiti, reče: »vaš oče je hudič« (Jn 8,44). Glede
tega glej Miroslav Volf, Captive to the Word of God: Engaging the Scriptures for
Contemporary Theological Reflection (Grand Rapids: Eerdmans, 2010), 105–110.
174
