Page 181 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 181
MIROSLAV VOLF
tno pa tudi zavoljo njihove človeškosti, saj gre spoštovanje vsem lju-
dem. Toda zavoljo česa gre vsem? Ne bomo se ušteli, če predpostavi-
mo, da spoštovati osebe zavoljo njihove človeškosti (v nasprotju s
spoštovanjem zaradi statusa ali dosežkov) pomeni, da z njimi ravna-
mo kot z bitji, ki jih je ustvaril in jih ljubi Bog. Ker jih je ustvaril, se
moramo vzdržati nasilja nad njihovo integriteto. Ker jih ljubi, smo jim
dolžni pomagati, da vzdržujejo in krepijo svoje zmožnosti in moči.37
Krščansko razlago spoštovanja lahko pojasnimo tudi v primerjavi
s Kantovo. Nemški filozof Immanuel Kant je namreč pionir zahod-
nega pojmovanja spoštovanja. Kot je znano, je ločeval med »spošto-
vanjem« in »ljubeznijo«. Pri tem mu »spoštovati« pomeni, da človeka
nikoli ne ponižamo zgolj na sredstvo za dosego lastnih, subjektivnih
ciljev, »ljubiti« pa, da cilje drugega naredimo za svoje.38 Pri krščanskem
razumevanju spoštovanja oz. izkazovanja časti gre za nekakšno kom-
binacijo Kantovega spoštovanja in ljubezni, ne da bi šlo za popolno
zlitje: z ljudmi ne ravnamo, kakor da bi bili sredstva za naše cilje,
obenem pa jim pomagamo, da uresničujejo svoje cilje. Spoštovanje je
torej modus ljubezni. V tem se razlikuje od tolerance, ne more pa biti
manj kot slednja.
c) Spoštuj, tudi ko ne odobravaš
Toleranco kdaj razumejo kot nekakšen ravnodušen odnos, ki ob-
časno preide celo v akceptiranje, medtem ko naj bi spoštovanje bilo
praktično istovetno odobravanju, celo odločnemu pritrjevanju. Če bi
bilo temu res tako, bi bilo Prvo Petrovo pismo izraz nespoštovanja in
nestrpnosti. V njem namreč vseskozi zaznavamo močno nasproto
vanje, in to ne zgolj nasprotovanje zatiranju, ki so ga bile deležne
krščanske skupnosti, temveč tudi samemu načinu življenja tistih, ki
so zunaj. Res pa je, da razlike med pripadniki skupnosti in tistimi, ki
37 Tu povzemam iz David Kelsey, Eccentric Existence: A Theological Anthropology
(Louisville, KY: Westminster John Knox, 2009), 279–80.
38 Glej: Immanuel Kant, The Metaphisics of Morals (Cambridge: Cambridge University
Press, 1996), 155–56 [6:393–4]. Za spoštovanje pri Kantu glej: Gene Outka, »Respect
for Persons« v Westminster Dictionary of Christian Ethics (James F. Childress in John
Macquarrie (ur.); Philadelphia: Westminster, 1986), 540–45.
179
tno pa tudi zavoljo njihove človeškosti, saj gre spoštovanje vsem lju-
dem. Toda zavoljo česa gre vsem? Ne bomo se ušteli, če predpostavi-
mo, da spoštovati osebe zavoljo njihove človeškosti (v nasprotju s
spoštovanjem zaradi statusa ali dosežkov) pomeni, da z njimi ravna-
mo kot z bitji, ki jih je ustvaril in jih ljubi Bog. Ker jih je ustvaril, se
moramo vzdržati nasilja nad njihovo integriteto. Ker jih ljubi, smo jim
dolžni pomagati, da vzdržujejo in krepijo svoje zmožnosti in moči.37
Krščansko razlago spoštovanja lahko pojasnimo tudi v primerjavi
s Kantovo. Nemški filozof Immanuel Kant je namreč pionir zahod-
nega pojmovanja spoštovanja. Kot je znano, je ločeval med »spošto-
vanjem« in »ljubeznijo«. Pri tem mu »spoštovati« pomeni, da človeka
nikoli ne ponižamo zgolj na sredstvo za dosego lastnih, subjektivnih
ciljev, »ljubiti« pa, da cilje drugega naredimo za svoje.38 Pri krščanskem
razumevanju spoštovanja oz. izkazovanja časti gre za nekakšno kom-
binacijo Kantovega spoštovanja in ljubezni, ne da bi šlo za popolno
zlitje: z ljudmi ne ravnamo, kakor da bi bili sredstva za naše cilje,
obenem pa jim pomagamo, da uresničujejo svoje cilje. Spoštovanje je
torej modus ljubezni. V tem se razlikuje od tolerance, ne more pa biti
manj kot slednja.
c) Spoštuj, tudi ko ne odobravaš
Toleranco kdaj razumejo kot nekakšen ravnodušen odnos, ki ob-
časno preide celo v akceptiranje, medtem ko naj bi spoštovanje bilo
praktično istovetno odobravanju, celo odločnemu pritrjevanju. Če bi
bilo temu res tako, bi bilo Prvo Petrovo pismo izraz nespoštovanja in
nestrpnosti. V njem namreč vseskozi zaznavamo močno nasproto
vanje, in to ne zgolj nasprotovanje zatiranju, ki so ga bile deležne
krščanske skupnosti, temveč tudi samemu načinu življenja tistih, ki
so zunaj. Res pa je, da razlike med pripadniki skupnosti in tistimi, ki
37 Tu povzemam iz David Kelsey, Eccentric Existence: A Theological Anthropology
(Louisville, KY: Westminster John Knox, 2009), 279–80.
38 Glej: Immanuel Kant, The Metaphisics of Morals (Cambridge: Cambridge University
Press, 1996), 155–56 [6:393–4]. Za spoštovanje pri Kantu glej: Gene Outka, »Respect
for Persons« v Westminster Dictionary of Christian Ethics (James F. Childress in John
Macquarrie (ur.); Philadelphia: Westminster, 1986), 540–45.
179
