Page 186 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 186
RAZPRAVE, [TUDIJE
Eden mojih prijateljev na Facebooku je komentar prignal do zad-
njih konsekvenc: »Ali to pomeni tudi: ’spoštuj’ ubijalca?«, je vprašal.
Odgovoril sem, ne da bi trznil: »Da, tudi ubijalca. Spoštovati bi mo-
rali vse ljudi, ki jih je Bog ustvaril in ki jih ljubi; vse, za katere je Kristus
umrl in ki so – ne glede na to, kar so sicer še poleg tega – naši bližnji,
za katere velja zapoved, da jih moramo ljubiti kakor same sebe.« Meje
našega spoštovanja so meje Božje ljubezni. In ker je slednja vseobse-
gajoča, mora isto veljati tudi za spoštovanje. Če je Božja ljubezen
docela neselektivna, če zajema ljudi, ne glede na barvo njihove kože,
veroizpoved in izobrazbo, ne glede na to, ali so občudovanja vredni
svetniki ali vse obsodbe vredni zločinci, potem smo tudi mi dolžni
neselektivno spoštovati.
To je morda videti radikalna drža – in z nekega zornega kota tudi
je. Spoštovati bi morali prav vsakogar, in sicer zgolj zavoljo golega
dejstva, da gre za človeka. Ko gre za spoštovanje, je edino relevantno
vprašanje »Ali je to človek?« In če je odgovor pritrdilen, smo dolžni
spoštovati.52 Z drugega zornega kota pa se zdi ta ideja, da smo dolžni
vsakogar spoštovati, skoraj trivialna. V sodobni družbi pravzaprav
velja za samo po sebi razvidno resnico – je implicitna kulturna pred-
postavka – bolj kot nekakšen zrak, ki ga dihamo, kakor pa eksplicitno
etično prepričanje. Toda ko morilec pošlje kroglo v glavo državljana,
ki pripada drugačni politični stranki ali drugačni religiji ali pa živi
po drugačnih etičnih načelih – tedaj se zavemo, kako krhka je ta
predpostavka. Le čemu bi morali spoštovati morilca? Le kako bi ga
sploh lahko spoštovali? In še bolj zaostreno: Kako sploh lahko trdimo,
da ima najslabši človek enako dostojanstvo, ki terja enako spoštova-
nje, kakor najplemenitejši?53 Prav to je namreč logika predpostavke o
enakem dostojanstvu.
52 Do določene oblike spoštovanja so upravičena tudi druga bitja, ne le ljudje. Toda
tukaj se osredotočam na posebno obliko, ki gre ljudem.
53 Ko eksplicira Kantovo stališče glede človekovega dostojanstva, Alen Wood zapiše:
»[…] najslabši človek (v vsakem oziru, ki so ga lahko zamislite) ima enako digniteto
oziroma enako absolutno vrednost kakor najboljše racionalno bitje v tem oziru
(ali katerem koli drugem)« (Kant’s Ethical Thought [Cambridge: Cambridge Uni
versity Press, 1999], 132).
184
Eden mojih prijateljev na Facebooku je komentar prignal do zad-
njih konsekvenc: »Ali to pomeni tudi: ’spoštuj’ ubijalca?«, je vprašal.
Odgovoril sem, ne da bi trznil: »Da, tudi ubijalca. Spoštovati bi mo-
rali vse ljudi, ki jih je Bog ustvaril in ki jih ljubi; vse, za katere je Kristus
umrl in ki so – ne glede na to, kar so sicer še poleg tega – naši bližnji,
za katere velja zapoved, da jih moramo ljubiti kakor same sebe.« Meje
našega spoštovanja so meje Božje ljubezni. In ker je slednja vseobse-
gajoča, mora isto veljati tudi za spoštovanje. Če je Božja ljubezen
docela neselektivna, če zajema ljudi, ne glede na barvo njihove kože,
veroizpoved in izobrazbo, ne glede na to, ali so občudovanja vredni
svetniki ali vse obsodbe vredni zločinci, potem smo tudi mi dolžni
neselektivno spoštovati.
To je morda videti radikalna drža – in z nekega zornega kota tudi
je. Spoštovati bi morali prav vsakogar, in sicer zgolj zavoljo golega
dejstva, da gre za človeka. Ko gre za spoštovanje, je edino relevantno
vprašanje »Ali je to človek?« In če je odgovor pritrdilen, smo dolžni
spoštovati.52 Z drugega zornega kota pa se zdi ta ideja, da smo dolžni
vsakogar spoštovati, skoraj trivialna. V sodobni družbi pravzaprav
velja za samo po sebi razvidno resnico – je implicitna kulturna pred-
postavka – bolj kot nekakšen zrak, ki ga dihamo, kakor pa eksplicitno
etično prepričanje. Toda ko morilec pošlje kroglo v glavo državljana,
ki pripada drugačni politični stranki ali drugačni religiji ali pa živi
po drugačnih etičnih načelih – tedaj se zavemo, kako krhka je ta
predpostavka. Le čemu bi morali spoštovati morilca? Le kako bi ga
sploh lahko spoštovali? In še bolj zaostreno: Kako sploh lahko trdimo,
da ima najslabši človek enako dostojanstvo, ki terja enako spoštova-
nje, kakor najplemenitejši?53 Prav to je namreč logika predpostavke o
enakem dostojanstvu.
52 Do določene oblike spoštovanja so upravičena tudi druga bitja, ne le ljudje. Toda
tukaj se osredotočam na posebno obliko, ki gre ljudem.
53 Ko eksplicira Kantovo stališče glede človekovega dostojanstva, Alen Wood zapiše:
»[…] najslabši človek (v vsakem oziru, ki so ga lahko zamislite) ima enako digniteto
oziroma enako absolutno vrednost kakor najboljše racionalno bitje v tem oziru
(ali katerem koli drugem)« (Kant’s Ethical Thought [Cambridge: Cambridge Uni
versity Press, 1999], 132).
184
