Page 184 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 184
RAZPRAVE, [TUDIJE
spoštovanje terja več kot le to, da ne posiljujemo integritete njihovega
iskanja resnice. Spoštovati nekristjane pomeni, 1) da ne potvarjamo
njihovih stališč, temveč se kar najbolj potrudimo, da bi jih dodobra
spoznali, vključno s tem, kako razumejo in čutijo sami sebe, ter kako
razumejo in občutijo nas.45 Spoštovati jih pomeni, 2) da jih obravna-
vamo kot potencialne vire uvida, ne zgolj kot »prejemnike« našega
poduka. Pomeni, da se zavedamo verjetnosti, da nam manjka razu-
mevanja, in da ostajamo odprti za presenečenja v zvezi s tem, kdo so
in kakšne uvide njihova prepričanja lahko vsebujejo.46
Filozofija Friedricha Nietzscheja je od Jezusa prav toliko oddalje-
na kot je bog libidinalnega veseljačenja Dioniz oddaljen od Križanega,
Boga žrtvujoče se ljubezni.47 Ko sem na neki evangeljski ustanovi
poučeval predmet »Nietzsche za teologe«, sem postavil pravilo: na
urah nam ni dovoljeno, da bi »sesuvali« Nietzschejevo filozofijo,
razpravljamo lahko le o tem, v čemer ima Nietzsche prav. Večina štu-
dentov je bila namreč nagnjena k predpostavki, da je njegova filozo-
fija popolnoma zgrešena, in s tem pravilom sem jim hotel pomagati,
da se bi se od njega učili. Če bi ga prehitro napadali, bi se zaprli za
njegova spoznanja.
Pravilo pa ni bilo mišljeno zgolj kot pedagoško orodje. Njegov
namen je bil tudi, da spodbuja spoštovanje. Izhodiščna predpostavka
je bila, da se kristjani pri Nietzscheju z marsičim ne bodo strinjali.
Tako se, denimo, sam nisem strinjal niti z njegovo postavitvijo libidi-
nalnega veseljačenja v popolno opozicijo žrtvujoče se ljubezni, kaj šele
z njegovim poveličevanjem »trde« moči48 in njegovega naivnega zani-
kanja Boga.49 Toda nestrinjanje – celo vneto prerekanje s kom – še ni
45 V zvezi s tem in spopadanju s predsodki glej: Volf, Allah, 203–7.
46 Za to točko glej razmišljanja o »evangelizaciji« v Volf, Alah (207–13) ter o pričevanju
v Volf, A Public Faith (6. poglavje).
47 Zaključna vrstica Nietzschejeve avtobiografije Ecce Homo (namig na Pilatove besede
glede Jezusa proti koncu Evangelija po Janezu) se glasi: »Ste me razumeli? – Dioniz
proti Križanemu …« (Friedrich Nietzsche, Ecce Homo: How One Becomes What One
Is [prev. R. H. Hollingdale; London: Penguin, 1992], 104).
48 Glej: Friedrich Nietzsche, Thus spoke Zarathustra (ur. Adrian Del Caro in Robert
Pippin; Cambridge: Cambridge University Press, 2006), 172.
49 Glej: Friedrich Nietzsche, The Gay Science (prev. Walter Kaufmann; New York:
Vintage, 1974), 108, 125, 343.
182
spoštovanje terja več kot le to, da ne posiljujemo integritete njihovega
iskanja resnice. Spoštovati nekristjane pomeni, 1) da ne potvarjamo
njihovih stališč, temveč se kar najbolj potrudimo, da bi jih dodobra
spoznali, vključno s tem, kako razumejo in čutijo sami sebe, ter kako
razumejo in občutijo nas.45 Spoštovati jih pomeni, 2) da jih obravna-
vamo kot potencialne vire uvida, ne zgolj kot »prejemnike« našega
poduka. Pomeni, da se zavedamo verjetnosti, da nam manjka razu-
mevanja, in da ostajamo odprti za presenečenja v zvezi s tem, kdo so
in kakšne uvide njihova prepričanja lahko vsebujejo.46
Filozofija Friedricha Nietzscheja je od Jezusa prav toliko oddalje-
na kot je bog libidinalnega veseljačenja Dioniz oddaljen od Križanega,
Boga žrtvujoče se ljubezni.47 Ko sem na neki evangeljski ustanovi
poučeval predmet »Nietzsche za teologe«, sem postavil pravilo: na
urah nam ni dovoljeno, da bi »sesuvali« Nietzschejevo filozofijo,
razpravljamo lahko le o tem, v čemer ima Nietzsche prav. Večina štu-
dentov je bila namreč nagnjena k predpostavki, da je njegova filozo-
fija popolnoma zgrešena, in s tem pravilom sem jim hotel pomagati,
da se bi se od njega učili. Če bi ga prehitro napadali, bi se zaprli za
njegova spoznanja.
Pravilo pa ni bilo mišljeno zgolj kot pedagoško orodje. Njegov
namen je bil tudi, da spodbuja spoštovanje. Izhodiščna predpostavka
je bila, da se kristjani pri Nietzscheju z marsičim ne bodo strinjali.
Tako se, denimo, sam nisem strinjal niti z njegovo postavitvijo libidi-
nalnega veseljačenja v popolno opozicijo žrtvujoče se ljubezni, kaj šele
z njegovim poveličevanjem »trde« moči48 in njegovega naivnega zani-
kanja Boga.49 Toda nestrinjanje – celo vneto prerekanje s kom – še ni
45 V zvezi s tem in spopadanju s predsodki glej: Volf, Allah, 203–7.
46 Za to točko glej razmišljanja o »evangelizaciji« v Volf, Alah (207–13) ter o pričevanju
v Volf, A Public Faith (6. poglavje).
47 Zaključna vrstica Nietzschejeve avtobiografije Ecce Homo (namig na Pilatove besede
glede Jezusa proti koncu Evangelija po Janezu) se glasi: »Ste me razumeli? – Dioniz
proti Križanemu …« (Friedrich Nietzsche, Ecce Homo: How One Becomes What One
Is [prev. R. H. Hollingdale; London: Penguin, 1992], 104).
48 Glej: Friedrich Nietzsche, Thus spoke Zarathustra (ur. Adrian Del Caro in Robert
Pippin; Cambridge: Cambridge University Press, 2006), 172.
49 Glej: Friedrich Nietzsche, The Gay Science (prev. Walter Kaufmann; New York:
Vintage, 1974), 108, 125, 343.
182
