Page 195 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 195
MIROSLAV VOLF
6. Nagrada za nestrpnost
In katera religija prejme nagrado za nestrpnost? V nekem smislu
pričujoči esej ni ravno v pomoč pri odgovoru na tako široko zastav-
ljeno vprašanje. Kot prvo, tukaj sem pisal le o krščanstvu, pa še to
zgolj o pristno krščanskih prepričanjih, in ne o dejanskih praksah
kristjanov iz krvi in mesa. Kot drugo, nisem podal nobenih primerjav,
nobenih ugotovitev glede bodisi superiornosti bodisi inferiornosti
krščanstva v zvezi s strpnostjo in spoštovanjem. Je bilo skozi zgo
dovino krščanstvo v primerjavi z drugimi verami in zunajverskimi
življenjskimi filozofijami bolj strpno ali – kot nekateri trdijo68 – manj?
Na to vprašanje ne znam odgovoriti. Še tega ne vem, kako bi se sploh
lotil iskanja odgovora nanj oz. katera metodologija bi bila primerna
za merjenje relativne nestrpnosti različnih religij. Nikoli ne bi sprejel
dvomljive časti člana komisije, ki tu odloča o zmagovalcu.
Poskušal pa sem odgovoriti na z njim povezano, in celo pomemb-
nejše vprašanje: Ali je nestrpno krščanstvo sámo ali pa so nestrpni
kristjani, ki pačijo svojo lastno vero? Odgovoril sem negativno, da
je nestrpna, nespoštljiva drža nekaj, kar se zoperstavlja temeljnim
krščanskim prepričanjem in krši eksplicitno krščansko zapoved. Od-
govoril sem pozitivno, da je krščanstvo lahko pomemben vir za razvoj
kulture univerzalnega spoštovanja.
Verjamem, da je prav takšna kultura tisto, kar potrebujemo v so-
dobnem sinkretičnem in soodvisnem svetu, vsemu vzvrtinčenemu
vsled hitrosti sprememb in poživljenemu z dinamičnimi, asertivnimi
religijami.
Iz angleščine prevedel Nenad Hardi Vitorović
68 Glej Naveed Sheikh, Body Count: A Quantitative Review of Political Violence Across
World Civilizations (Amman: The Royal Islamic Strategic Studies Centre, 2009).
193
6. Nagrada za nestrpnost
In katera religija prejme nagrado za nestrpnost? V nekem smislu
pričujoči esej ni ravno v pomoč pri odgovoru na tako široko zastav-
ljeno vprašanje. Kot prvo, tukaj sem pisal le o krščanstvu, pa še to
zgolj o pristno krščanskih prepričanjih, in ne o dejanskih praksah
kristjanov iz krvi in mesa. Kot drugo, nisem podal nobenih primerjav,
nobenih ugotovitev glede bodisi superiornosti bodisi inferiornosti
krščanstva v zvezi s strpnostjo in spoštovanjem. Je bilo skozi zgo
dovino krščanstvo v primerjavi z drugimi verami in zunajverskimi
življenjskimi filozofijami bolj strpno ali – kot nekateri trdijo68 – manj?
Na to vprašanje ne znam odgovoriti. Še tega ne vem, kako bi se sploh
lotil iskanja odgovora nanj oz. katera metodologija bi bila primerna
za merjenje relativne nestrpnosti različnih religij. Nikoli ne bi sprejel
dvomljive časti člana komisije, ki tu odloča o zmagovalcu.
Poskušal pa sem odgovoriti na z njim povezano, in celo pomemb-
nejše vprašanje: Ali je nestrpno krščanstvo sámo ali pa so nestrpni
kristjani, ki pačijo svojo lastno vero? Odgovoril sem negativno, da
je nestrpna, nespoštljiva drža nekaj, kar se zoperstavlja temeljnim
krščanskim prepričanjem in krši eksplicitno krščansko zapoved. Od-
govoril sem pozitivno, da je krščanstvo lahko pomemben vir za razvoj
kulture univerzalnega spoštovanja.
Verjamem, da je prav takšna kultura tisto, kar potrebujemo v so-
dobnem sinkretičnem in soodvisnem svetu, vsemu vzvrtinčenemu
vsled hitrosti sprememb in poživljenemu z dinamičnimi, asertivnimi
religijami.
Iz angleščine prevedel Nenad Hardi Vitorović
68 Glej Naveed Sheikh, Body Count: A Quantitative Review of Political Violence Across
World Civilizations (Amman: The Royal Islamic Strategic Studies Centre, 2009).
193
