Page 196 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 196
RAZPRAVE, [TUDIJE
Nadja Furlan Štante
@ENSKE V MEDVERSKEM DIALOGU
Globalizacija in religijski feminizem
kot medkulturni in medverski pojav
Feministična teologija in religijski feminizem
Religija je območje, v katerem človek išče pravičnost in modrost,
ki jo potem poskuša aplicirati v vsakdanje življenje. Predstavlja mu
torej čisti izvir Božje pravičnosti in ljubezni, iz katerega črpa moč,
vero in »norme« za pravilno delovanje. Je torej očiščujoč element, ki
s svojo navzočnostjo družbo očiščuje in v njej vzpostavlja pravičnost
in mir. V tej luči torej kakršna koli sled neenakopravnosti, podreje-
nosti ali zapostavljenosti načne čistost in pravičnost vsake religije.
Vprašanje ženske, njenega položaja in vloge v Cerkvi in družbi tako
ostaja neizčrpna in vse bolj aktualna tema različnih psiholoških,
socioloških, teoloških in drugih znanstvenih raziskav in razprav.
Feminizacija sveta v smislu emancipacije, ki svet počlovečuje, za so-
dobnega človeka ni več vprašanje, ampak pot po kateri stopa.
Pod vplivom feminizma se je počasi začela oblikovati tudi tako
imenovana krščanska feministična1 teologija, gibanje, ki želi na novo
1 Tukaj se poudarjeno odpira vprašanje o primernosti ali neprimernosti ustaljene-
ga izraza feministična teologija, ki ima prej negativno kakor pozitivno konotaci-
jo. Izrazi, kakršni so feminizem, šovinizem ipd., so namreč že vnaprej ožigosani
z negativnim predznakom. V primeru feminizma najprej pomislimo na tisto
najbolj radikalno obliko feminizma, ki zavrača vse, kar je moškega. Beseda femi-
nizem je očitno nabita z nasprotnimi pomeni, obtežena z občutji, ki spodbujajo
pripombe, opredelitve in razlage; ima številne podtone, je močno stereotipizirana.
V dolgih letih različnih, nasprotujočih si, celo popolnoma izključujočih se femi-
nizmov, se je marsikaj naložilo na besedo. Eni pomeni so prevladali in izrinili
druge. V zvezi s feministično teologijo je podobna reakcija tako pri ženskah kakor
pri moških. Številni si ob omenjenem izrazu predstavljajo neke feministične »ko-
194
Nadja Furlan Štante
@ENSKE V MEDVERSKEM DIALOGU
Globalizacija in religijski feminizem
kot medkulturni in medverski pojav
Feministična teologija in religijski feminizem
Religija je območje, v katerem človek išče pravičnost in modrost,
ki jo potem poskuša aplicirati v vsakdanje življenje. Predstavlja mu
torej čisti izvir Božje pravičnosti in ljubezni, iz katerega črpa moč,
vero in »norme« za pravilno delovanje. Je torej očiščujoč element, ki
s svojo navzočnostjo družbo očiščuje in v njej vzpostavlja pravičnost
in mir. V tej luči torej kakršna koli sled neenakopravnosti, podreje-
nosti ali zapostavljenosti načne čistost in pravičnost vsake religije.
Vprašanje ženske, njenega položaja in vloge v Cerkvi in družbi tako
ostaja neizčrpna in vse bolj aktualna tema različnih psiholoških,
socioloških, teoloških in drugih znanstvenih raziskav in razprav.
Feminizacija sveta v smislu emancipacije, ki svet počlovečuje, za so-
dobnega človeka ni več vprašanje, ampak pot po kateri stopa.
Pod vplivom feminizma se je počasi začela oblikovati tudi tako
imenovana krščanska feministična1 teologija, gibanje, ki želi na novo
1 Tukaj se poudarjeno odpira vprašanje o primernosti ali neprimernosti ustaljene-
ga izraza feministična teologija, ki ima prej negativno kakor pozitivno konotaci-
jo. Izrazi, kakršni so feminizem, šovinizem ipd., so namreč že vnaprej ožigosani
z negativnim predznakom. V primeru feminizma najprej pomislimo na tisto
najbolj radikalno obliko feminizma, ki zavrača vse, kar je moškega. Beseda femi-
nizem je očitno nabita z nasprotnimi pomeni, obtežena z občutji, ki spodbujajo
pripombe, opredelitve in razlage; ima številne podtone, je močno stereotipizirana.
V dolgih letih različnih, nasprotujočih si, celo popolnoma izključujočih se femi-
nizmov, se je marsikaj naložilo na besedo. Eni pomeni so prevladali in izrinili
druge. V zvezi s feministično teologijo je podobna reakcija tako pri ženskah kakor
pri moških. Številni si ob omenjenem izrazu predstavljajo neke feministične »ko-
194
