Page 197 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 197
NADJA FURLAN [TANTE
opredeliti in postaviti vlogo ženske in njene identitete v Cerkvi in
svetopisemskih tekstih ter opozoriti na njeno nepogrešljivost.
Vendar pa vse institucionalizirane religije postavijo ženske v pod
rejen položaj in jim odvzemajo pravice in dostojanstvo, katerega naj
bi bile deležne. Po mnenju M. Franzmann naj bi bile religije tisti
glavni ključ, ki v posameznih družbeno-političnih strukturah odpira
vrata patriarhalno usmerjeni miselnosti.2 Zaradi odrinjenosti in ob-
robnega položaja, ki so ga ženske deležne v posameznih religijah in
njihovih hierarhičnih sistemih, je bil glas žensk precej utišan. Ženske
so se navadile biti pasivni člen v občestvu, kateremu so pripadale.
Zgodbe, v katerih so sodelovale, so pripovedovali moški, njihovo
usodo so krojili moški. Njihova življenjska izpoved je postala izpoved
moškega in ne njih samih.
Zato danes po vsem svetu, v vseh velikih oziroma glavnih religijah
razna feministična gibanja pozivajo ženske, naj se tokrat postavijo v
vlogo aktivnega subjekta in o svojih religijski izkušnjah spregovorijo
same. Tako govorimo o različnih oblikah religijskih feminizmov
(islams ki feminizem, judovski feminizem, krščanski feminizem …).
Fenomen feministične teologije
Feministična teologija je kritična teologija osvoboditve, kjer novi subjekt,
to je ženska, »pride do besede«. Rodila se je iz nezadovoljstva žensk,
ki so ugotovile, da jim je tradicionalna teologija delala krivico, jih
poniževala, jim onemogočala dostop do oltarja, torej do svetega, jih
izključevala iz zgodovine in iz sveta človeške misli.
Kot kontekstna teologija v zgodovinski razsežnosti gibanja za
mandose« na področju teologije, ki rovarijo po »območju svetega«. Spet drugi
pojav feministične teologije razumejo kot obliko herezije. Negativna razsežnost
izraza feminizem se razlije na vse, kar je v zvezi s tem pojmom. Tako je tudi femi-
nistična teologija večinoma negativno razumljena in označena. Zato marsikdo
poskuša uporabljati milejši in bolj prijazen izraz, namreč ženska duhovnost,
ki pa ni najbolj ustrezen. Kajti »žensko« ni že kar de natura »feministično«. Fe-
minizem namreč vse, kar je ženskega, gleda skozi prizmo ujetosti ženske v patri-
arhalne spone družbe in celoten kontekst postavi pod vprašaj.
2 Prim. M. Franzmann, n. d., 60.
195
opredeliti in postaviti vlogo ženske in njene identitete v Cerkvi in
svetopisemskih tekstih ter opozoriti na njeno nepogrešljivost.
Vendar pa vse institucionalizirane religije postavijo ženske v pod
rejen položaj in jim odvzemajo pravice in dostojanstvo, katerega naj
bi bile deležne. Po mnenju M. Franzmann naj bi bile religije tisti
glavni ključ, ki v posameznih družbeno-političnih strukturah odpira
vrata patriarhalno usmerjeni miselnosti.2 Zaradi odrinjenosti in ob-
robnega položaja, ki so ga ženske deležne v posameznih religijah in
njihovih hierarhičnih sistemih, je bil glas žensk precej utišan. Ženske
so se navadile biti pasivni člen v občestvu, kateremu so pripadale.
Zgodbe, v katerih so sodelovale, so pripovedovali moški, njihovo
usodo so krojili moški. Njihova življenjska izpoved je postala izpoved
moškega in ne njih samih.
Zato danes po vsem svetu, v vseh velikih oziroma glavnih religijah
razna feministična gibanja pozivajo ženske, naj se tokrat postavijo v
vlogo aktivnega subjekta in o svojih religijski izkušnjah spregovorijo
same. Tako govorimo o različnih oblikah religijskih feminizmov
(islams ki feminizem, judovski feminizem, krščanski feminizem …).
Fenomen feministične teologije
Feministična teologija je kritična teologija osvoboditve, kjer novi subjekt,
to je ženska, »pride do besede«. Rodila se je iz nezadovoljstva žensk,
ki so ugotovile, da jim je tradicionalna teologija delala krivico, jih
poniževala, jim onemogočala dostop do oltarja, torej do svetega, jih
izključevala iz zgodovine in iz sveta človeške misli.
Kot kontekstna teologija v zgodovinski razsežnosti gibanja za
mandose« na področju teologije, ki rovarijo po »območju svetega«. Spet drugi
pojav feministične teologije razumejo kot obliko herezije. Negativna razsežnost
izraza feminizem se razlije na vse, kar je v zvezi s tem pojmom. Tako je tudi femi-
nistična teologija večinoma negativno razumljena in označena. Zato marsikdo
poskuša uporabljati milejši in bolj prijazen izraz, namreč ženska duhovnost,
ki pa ni najbolj ustrezen. Kajti »žensko« ni že kar de natura »feministično«. Fe-
minizem namreč vse, kar je ženskega, gleda skozi prizmo ujetosti ženske v patri-
arhalne spone družbe in celoten kontekst postavi pod vprašaj.
2 Prim. M. Franzmann, n. d., 60.
195
