Page 198 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 198
RAZPRAVE, [TUDIJE
osvoboditev ženske odkriva prvine »her-story«, zamolčane in prikrite
v izrazito pristranski, moški »his-story«. Tako počasi iz območja
objektivnosti prihaja v območje subjektivnosti svoje lastne verske
izkušnje in njene teološke ubeseditve. In ker opozarja na seksizem in
maskulinizem kot vzroka nesvobode in zatiranja žensk, je feministič-
na teologija »kritična teologija osvoboditve«.3
Izhodiščna točka so torej izkušnje podrejenosti in upor žensk pro-
ti vsem oblikam patriarhalnosti; na drugi strani pa »osvobajajoča
praksa«, ki daje pravice vsem zatiranim in na koncu soočenje teh dveh
vidikov s Svetim pismom, tradicijo in cerkvenim učiteljstvom. Na pod-
lagi te celote nastane nova sistematična teologija. Lahko torej rečemo,
da feministična teologija ni dopolnilo tradicionalni teologiji, ampak
njena kritika. Pri tem je pomembno vedeti, da govorimo o kritični teo-
logiji. Za feministično teologijo to ne pomeni samo kritike teologije
kot take, temveč tudi kritiko izročila Božjega razodetja, ker se ta v
Svetem pismu izraža v človeški govorici, ki je kulturno obarvana. Femi-
nistična teologija je v prvi vrsti teologija žensk za ženske, ki iz ženske
perspektive odkriva, spoznava in opozarja na patriarhat v religiji,
Cerkvi in družbi ter išče poti, kako ga premagati in odpraviti.4 Središ če
zanimanja feministične teologije je po mnenju feministične teologinje
C. Firer Hinze izkustvo žensk: zatiranih, utišanih, potisnjenih na rob.
Zato pri pojavu feministične teologije ne gre le za pravno in družbeno
izenačitev žensk, ampak za spremembo patriarhalnih struktur in
androcentričnega mišljenja. V tem smislu je feministična teologija tako
»ženska teologija osvoboditve« kot »teologija osvoboditve ženske«.
Izrecno zavrača stereotipe o »ženskih« vlogah v družbi in abstraktno
nezgodovinsko opredeljevanje ženske »identitete«.5
V razvoju feministične teologije lahko v grobem razberemo dve
razvojni dobi. V prvi so ženske spoznale, da so v Cerkvi in teologiji
zapostavljene. Zato so si želele srečanj, kjer bi lahko spregovorile o
3 Prim. C. Halkes, Primo bilancio della teologia femminista, v: M. Hunt – R. Gibellini,
La sfida del feminismo alla teologia, Brescia 1980, 163–166.
4 Prim. Feministische Theologie, v: LThK III, Herder, Freiburg-Basel-Rom-Wien
1995, 1225–1226.
5 Prim. C. Firer Hinze, L’identità nel dibattio teologico femminista, v: Concilium 2
(2000), 155–165.
196
osvoboditev ženske odkriva prvine »her-story«, zamolčane in prikrite
v izrazito pristranski, moški »his-story«. Tako počasi iz območja
objektivnosti prihaja v območje subjektivnosti svoje lastne verske
izkušnje in njene teološke ubeseditve. In ker opozarja na seksizem in
maskulinizem kot vzroka nesvobode in zatiranja žensk, je feministič-
na teologija »kritična teologija osvoboditve«.3
Izhodiščna točka so torej izkušnje podrejenosti in upor žensk pro-
ti vsem oblikam patriarhalnosti; na drugi strani pa »osvobajajoča
praksa«, ki daje pravice vsem zatiranim in na koncu soočenje teh dveh
vidikov s Svetim pismom, tradicijo in cerkvenim učiteljstvom. Na pod-
lagi te celote nastane nova sistematična teologija. Lahko torej rečemo,
da feministična teologija ni dopolnilo tradicionalni teologiji, ampak
njena kritika. Pri tem je pomembno vedeti, da govorimo o kritični teo-
logiji. Za feministično teologijo to ne pomeni samo kritike teologije
kot take, temveč tudi kritiko izročila Božjega razodetja, ker se ta v
Svetem pismu izraža v človeški govorici, ki je kulturno obarvana. Femi-
nistična teologija je v prvi vrsti teologija žensk za ženske, ki iz ženske
perspektive odkriva, spoznava in opozarja na patriarhat v religiji,
Cerkvi in družbi ter išče poti, kako ga premagati in odpraviti.4 Središ če
zanimanja feministične teologije je po mnenju feministične teologinje
C. Firer Hinze izkustvo žensk: zatiranih, utišanih, potisnjenih na rob.
Zato pri pojavu feministične teologije ne gre le za pravno in družbeno
izenačitev žensk, ampak za spremembo patriarhalnih struktur in
androcentričnega mišljenja. V tem smislu je feministična teologija tako
»ženska teologija osvoboditve« kot »teologija osvoboditve ženske«.
Izrecno zavrača stereotipe o »ženskih« vlogah v družbi in abstraktno
nezgodovinsko opredeljevanje ženske »identitete«.5
V razvoju feministične teologije lahko v grobem razberemo dve
razvojni dobi. V prvi so ženske spoznale, da so v Cerkvi in teologiji
zapostavljene. Zato so si želele srečanj, kjer bi lahko spregovorile o
3 Prim. C. Halkes, Primo bilancio della teologia femminista, v: M. Hunt – R. Gibellini,
La sfida del feminismo alla teologia, Brescia 1980, 163–166.
4 Prim. Feministische Theologie, v: LThK III, Herder, Freiburg-Basel-Rom-Wien
1995, 1225–1226.
5 Prim. C. Firer Hinze, L’identità nel dibattio teologico femminista, v: Concilium 2
(2000), 155–165.
196
