Page 220 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 220
RAZPRAVE, [TUDIJE
v primeru, ko bi kristjani nekako prišli do »državne« oblasti. Vpraša-
nje je, če bi takšno pozicijo sploh sprejeli – glede na Jn 6,15 bi bil
zgodn jekrščanski nasvet lahko tudi ravno nasprotno: beg od takšne
»ne-m og oče možnosti«. Tudi če bi jo sprejeli, bi nova situacija zahte-
vala popolnoma nov premislek: morda v obliki popolnoma »kenotič-
ne« politike, ki bi se v službi vseh (se pravi tudi nekristjanov!) mora-
la odpovedati vsej lastni krščanski specifiki. Torej bi bila ta oblast
»krščanska« ravno v svoji kenotični opustitvi vsega tipično krščan-
skega. Ob tem se vsekakor zastavlja tudi načelno vprašanje o smisel-
nosti in upravičenosti takšnega projekta.
8. V končni analizi se oblast tega sveta, ki je oblast hudiča, v Novi
zavezi kaže kot oblast smrti, kot suženjstvo, porojeno iz smrtnega
strahu (prim. Heb 2,14–15). Zato s tem operirata tako religiozna
oblast (postava) kot posvetna oblast (rimski imperij).15 Izstop iz logi-
ke oblasti smrti je mogoč le prek smrti – smrti Enega v njegovi smrto-
nosni in oživljajoči ljubezni. Zato je onkraj križa in vstajenja mogoča
le še nova oblast smrtonosne in rešilne ljubezni, ki se razdaja za
druge. Vztrajanje pri kakršni koli drugi obliki oblasti in trmasto
priseganje nanjo torej v svoji globini vodi v zatajitev in zavrnitev
Kristusa ter njegovega Duha, kar je v novozavezni optiki najhujša in
najnevarnejša »zgrešitev«.
15 To velja – resda v nekoliko manjši meri – tudi za sodobno »mehkejšo« oblast, ki
ne pozna več smrtne kazni, saj za vzpostavljanje svoje reda še vedno uporablja
nasilje (sredstva pregona). Brez tega temeljnega »nasilja« si je sploh nemogoče
zamisliti kakršno koli »državno« oblast.
218
v primeru, ko bi kristjani nekako prišli do »državne« oblasti. Vpraša-
nje je, če bi takšno pozicijo sploh sprejeli – glede na Jn 6,15 bi bil
zgodn jekrščanski nasvet lahko tudi ravno nasprotno: beg od takšne
»ne-m og oče možnosti«. Tudi če bi jo sprejeli, bi nova situacija zahte-
vala popolnoma nov premislek: morda v obliki popolnoma »kenotič-
ne« politike, ki bi se v službi vseh (se pravi tudi nekristjanov!) mora-
la odpovedati vsej lastni krščanski specifiki. Torej bi bila ta oblast
»krščanska« ravno v svoji kenotični opustitvi vsega tipično krščan-
skega. Ob tem se vsekakor zastavlja tudi načelno vprašanje o smisel-
nosti in upravičenosti takšnega projekta.
8. V končni analizi se oblast tega sveta, ki je oblast hudiča, v Novi
zavezi kaže kot oblast smrti, kot suženjstvo, porojeno iz smrtnega
strahu (prim. Heb 2,14–15). Zato s tem operirata tako religiozna
oblast (postava) kot posvetna oblast (rimski imperij).15 Izstop iz logi-
ke oblasti smrti je mogoč le prek smrti – smrti Enega v njegovi smrto-
nosni in oživljajoči ljubezni. Zato je onkraj križa in vstajenja mogoča
le še nova oblast smrtonosne in rešilne ljubezni, ki se razdaja za
druge. Vztrajanje pri kakršni koli drugi obliki oblasti in trmasto
priseganje nanjo torej v svoji globini vodi v zatajitev in zavrnitev
Kristusa ter njegovega Duha, kar je v novozavezni optiki najhujša in
najnevarnejša »zgrešitev«.
15 To velja – resda v nekoliko manjši meri – tudi za sodobno »mehkejšo« oblast, ki
ne pozna več smrtne kazni, saj za vzpostavljanje svoje reda še vedno uporablja
nasilje (sredstva pregona). Brez tega temeljnega »nasilja« si je sploh nemogoče
zamisliti kakršno koli »državno« oblast.
218
