Page 221 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 221
Andrej Leskovic
POJEM UTOPIJE IN VPRA[ANJE UTOPI^NE
ZAVESTI V FILOZOFIJI ERNSTA BLOCHA
Ernst Bloch (1885–1977) s svojim razumevanjem utopične zavesti
kot anticipirajoče zavesti, ki ji upanje in utopični pogum omogočata
prodirati v svet možnega, nasprotuje vsem poskusom, da bi utopično
mišljenje prikazali kot zastarelo, zato je njegova filozofija utopična
spodbuda za današnji čas – »čas apatije in resignacije«.
1. Uvod – Blochova rehabilitacija pojma utopija
Ernst Bloch razume svet kot večni proces rojevanja novega, utopi-
je pa ne omejuje na njeno socialno, gospodarsko ali politično dimen-
zijo, ampak jo obravnava kot antropološki in celo ontološki pojem,
zato je Blochov prispevek k utopistiki še posebej dragocen.
Bloch je po besedah Theodorja W. Adorna utopiji »povrnil čast«
(Bloch, Adorno, 2005: 2) že v zgodnjem delu Duh utopije (Geist der
Utopie, 1918; 1923). Njegov neprecenljivi vpliv na razvoj utopične misli
je sodobni nemški filozof Jürgen Habermas (roj. 1929) v razpravi z
naslovom Kriza države blaginje in izčrpanost utopičnih energij (Die Krise
des Wohlfahrtstaates und die Erschöpfung utopischer Energien, 1991) ozna-
čil z besedami: »V našem stoletju sta samo Ernst Bloch in Karl
Mannheim besedo ’utopija’ očistila utopizma in jo rehabilitirala kot
čisto področje za projekt alternativnih možnosti življenja, ki jih je
treba vključiti v zgodovinski proces.« (Cit. iz: Veršinin, 2001: 187.)
Utopijo je torej Blochu uspelo rehabilitirati predvsem zato, ker jo je
osvobodil utopizma, ki se ne zaveda dovolj, da je prihodnost odprta
in da strukture idealne družbe ni mogoče do potankosti predvideti.
219
POJEM UTOPIJE IN VPRA[ANJE UTOPI^NE
ZAVESTI V FILOZOFIJI ERNSTA BLOCHA
Ernst Bloch (1885–1977) s svojim razumevanjem utopične zavesti
kot anticipirajoče zavesti, ki ji upanje in utopični pogum omogočata
prodirati v svet možnega, nasprotuje vsem poskusom, da bi utopično
mišljenje prikazali kot zastarelo, zato je njegova filozofija utopična
spodbuda za današnji čas – »čas apatije in resignacije«.
1. Uvod – Blochova rehabilitacija pojma utopija
Ernst Bloch razume svet kot večni proces rojevanja novega, utopi-
je pa ne omejuje na njeno socialno, gospodarsko ali politično dimen-
zijo, ampak jo obravnava kot antropološki in celo ontološki pojem,
zato je Blochov prispevek k utopistiki še posebej dragocen.
Bloch je po besedah Theodorja W. Adorna utopiji »povrnil čast«
(Bloch, Adorno, 2005: 2) že v zgodnjem delu Duh utopije (Geist der
Utopie, 1918; 1923). Njegov neprecenljivi vpliv na razvoj utopične misli
je sodobni nemški filozof Jürgen Habermas (roj. 1929) v razpravi z
naslovom Kriza države blaginje in izčrpanost utopičnih energij (Die Krise
des Wohlfahrtstaates und die Erschöpfung utopischer Energien, 1991) ozna-
čil z besedami: »V našem stoletju sta samo Ernst Bloch in Karl
Mannheim besedo ’utopija’ očistila utopizma in jo rehabilitirala kot
čisto področje za projekt alternativnih možnosti življenja, ki jih je
treba vključiti v zgodovinski proces.« (Cit. iz: Veršinin, 2001: 187.)
Utopijo je torej Blochu uspelo rehabilitirati predvsem zato, ker jo je
osvobodil utopizma, ki se ne zaveda dovolj, da je prihodnost odprta
in da strukture idealne družbe ni mogoče do potankosti predvideti.
219
