Page 223 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 223
ANDREJ LESKOVIC
bi bil svet brez utopikuma ledena stvarnost, tj. da bi bil, če možnosti
spremembe ne bi bilo, nesmiseln vsak poskus najti korelat svojim an-
ticipacijam in načrtom, smrtonosni cirkulus pa bi uničil vsak smisel,
človek bi bil brez utopikuma žival« (Muminović, 1972). Če ne bi bilo
utopije in utopistov, bi namreč ljudje, kot je nekje zapisal Anatole
France (1844–1929), »še vedno živeli v votlinah, goli in revni« (cit. iz:
Mumford, 2008: 20). Utopija je bolj antropološki kot socialno- ali
političnofilozofski pojem, vprašanje, ali lahko živimo brez nje, pa »je
zato najprej samo antropološko« (Tóth, 1995b: 74). K človeku namreč
ne sodi samo to, kar že je, temveč tudi to, česar še ni. Isto ugotavlja tudi
Blochov sodobnik Pierre Teilhard de Chardin (1881–1955), ki v delu
Človekova prihodnost (L’Avenir de l’Homme, 1959) trdi, da utopisti, »četu-
di se lahko zdi polet njihove domišljije smešen, spoznavajo resnične
dimenzije pojava, ki mu pravimo človek« (cit. iz: Bauman, 2010: 8).
Blochovo pojmovanje utopije je zelo tesno povezano z upanjem.
Pojma upanja filozofska tradicija po Blochu ni upoštevala dovolj
resno; upanje je, trdi Bloch v predgovoru k svojemu 1628 strani ob-
segajočemu Principu upanja (Das Prinzip Hoffnung, 1954, 1955, 1959),
»kraj na svetu, ki je naseljen kot najbolj kulturna dežela, a je hkrati
neraziskan kot Antarktika« (Bloch, 1981a: 5; GA 5: 5).1 Upanje mu
pomeni »temeljno vprašanje« (Bloch, 1977a: 334), odgovor nanj pa
bi pomenil absolutni novum – razrešitev uganke človeka, ki bi hkrati
pomenila, domneva Bloch, razrešitev uganke sveta in razsvetlitev
skupnega temnega jedra človeka in sveta – naposled uresničeni uto-
pični ultimum kot eshaton.
2. Zaprte in odprte ter abstraktne in konkretne utopije;
utopično in utopistično
Bloch razlikuje med odprtimi in zaprtimi utopijami ter utopijo in
utopizmom. Ti delitvi sta bistvenega pomena za razlikovanje med
tradicionalnimi, v veliki meri statičnimi in abstraktnimi utopijami
1 Pri delih Ernsta Blocha, vključenih v Blochova zbrana dela (Ernst Bloch (1961–
1978): Gesamtausgabe. Frankfurt na Majni: Suhrkamp), ki jih navajam po prevodih,
na drugem mestu navajam stran v izdaji Blochovega zbranega dela (GA 1–16).
221
bi bil svet brez utopikuma ledena stvarnost, tj. da bi bil, če možnosti
spremembe ne bi bilo, nesmiseln vsak poskus najti korelat svojim an-
ticipacijam in načrtom, smrtonosni cirkulus pa bi uničil vsak smisel,
človek bi bil brez utopikuma žival« (Muminović, 1972). Če ne bi bilo
utopije in utopistov, bi namreč ljudje, kot je nekje zapisal Anatole
France (1844–1929), »še vedno živeli v votlinah, goli in revni« (cit. iz:
Mumford, 2008: 20). Utopija je bolj antropološki kot socialno- ali
političnofilozofski pojem, vprašanje, ali lahko živimo brez nje, pa »je
zato najprej samo antropološko« (Tóth, 1995b: 74). K človeku namreč
ne sodi samo to, kar že je, temveč tudi to, česar še ni. Isto ugotavlja tudi
Blochov sodobnik Pierre Teilhard de Chardin (1881–1955), ki v delu
Človekova prihodnost (L’Avenir de l’Homme, 1959) trdi, da utopisti, »četu-
di se lahko zdi polet njihove domišljije smešen, spoznavajo resnične
dimenzije pojava, ki mu pravimo človek« (cit. iz: Bauman, 2010: 8).
Blochovo pojmovanje utopije je zelo tesno povezano z upanjem.
Pojma upanja filozofska tradicija po Blochu ni upoštevala dovolj
resno; upanje je, trdi Bloch v predgovoru k svojemu 1628 strani ob-
segajočemu Principu upanja (Das Prinzip Hoffnung, 1954, 1955, 1959),
»kraj na svetu, ki je naseljen kot najbolj kulturna dežela, a je hkrati
neraziskan kot Antarktika« (Bloch, 1981a: 5; GA 5: 5).1 Upanje mu
pomeni »temeljno vprašanje« (Bloch, 1977a: 334), odgovor nanj pa
bi pomenil absolutni novum – razrešitev uganke človeka, ki bi hkrati
pomenila, domneva Bloch, razrešitev uganke sveta in razsvetlitev
skupnega temnega jedra človeka in sveta – naposled uresničeni uto-
pični ultimum kot eshaton.
2. Zaprte in odprte ter abstraktne in konkretne utopije;
utopično in utopistično
Bloch razlikuje med odprtimi in zaprtimi utopijami ter utopijo in
utopizmom. Ti delitvi sta bistvenega pomena za razlikovanje med
tradicionalnimi, v veliki meri statičnimi in abstraktnimi utopijami
1 Pri delih Ernsta Blocha, vključenih v Blochova zbrana dela (Ernst Bloch (1961–
1978): Gesamtausgabe. Frankfurt na Majni: Suhrkamp), ki jih navajam po prevodih,
na drugem mestu navajam stran v izdaji Blochovega zbranega dela (GA 1–16).
221
