Page 229 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 229
ANDREJ LESKOVIC
upanje, saj »se nanaša na najbolj oddaljen in najsvetlejši horizont«
(Bloch, 1981a: 86; GA 5: 84). Upanje je afekt, ki je popolnoma naspro-
ten tesnobi.
Lakota pri človeku ni nespremenljiva, temveč v človekovi zgodovi-
ni narašča in se spreminja, človekova samoohranitev je, trdi Bloch
(1981a: 86; GA 5: 84), hkrati njegova samorazširitev; zaradi lakote in
zadovoljitve potrebe po hrani človek načrtuje, od pajka in čebele pa
se, navaja Marxa (1961: 202), razlikuje v tem, da »zgradi sat prej v
svoji glavi, preden ga začne graditi v vosku«. Predstopnja zamišljanja
je sanjarjenje o boljšem življenju. Sanjarjenje izvira iz lakote, pomanj-
kanja, in anticipira stanje, ki je boljše od obstoječega, možno prihod-
njo srečo.
b) Sanje kot kletni labirint in sanjarjenje kot dnevni grad v oblakih
Sanje so po Blochu znamenje človekove ontične nepopolnosti, zato
pritrjuje Freudu, ki trdi, da so sanje fiktivna zadovoljitev želja, in
sprejema glavne značilnosti sanj, ki jih navaja Freud. Sanje po Freudu
»s halucinantno zadovoljitvijo odstranjujejo (psihične) dražljaje, ki
motijo spanje« (Bloch, 1981a: 90; GA 5: 87). Jaz je v njih oslabljen,
zaradi česar je oslabljena zmožnost cenzure, njihova vsebina so ostan
ki dneva, zaradi česar je blokiran zunanji svet, jaz se vrača v otroštvo,
cenzura oslabljenega jaza pa halucinantne izpolnitve želja preoblači
v simbolno preobleko (delo sanj) in »prestavlja latentne sanje v očit
ne« (Freud, 1987: 168). Te ugotovitve pa po Blochu ne veljajo za sa-
njarjenje; Bloch tudi ne soglaša s Freudovim stališčem, da je sanjarje-
nje zgolj predstopnja nočnih sanj, kajti »grad v oblakih ni preddverje
nočnega labirinta, prej bo držalo, da nočni labirint leži pod dnevnim
gradom, da je njegova klet« (Bloch, 1981a: 100; GA 5: 98). Prav tako
se ne strinja s Freudovim prepričanjem, da sanjarjenja »enako kot sanje
v glavnem temeljijo na vtisih iz otroških doživetij in [da se] enako kot
sanje […] okoristijo s tem, da je cenzura nekoliko oslabljena« (Freud,
2000: 450). Ugotavlja, da je med sanjami in sanjarjenjem bistvena raz-
lika, saj »sanjači ne spijo in ne tonejo z meglo v globino« (Bloch, 1981a:
89; GA 5: 87). Sanjarjenje je po Blochu področje utopične zavesti in
Bloch v Principu upanja obravnava vse njegove vrste in oblike od malih
227
upanje, saj »se nanaša na najbolj oddaljen in najsvetlejši horizont«
(Bloch, 1981a: 86; GA 5: 84). Upanje je afekt, ki je popolnoma naspro-
ten tesnobi.
Lakota pri človeku ni nespremenljiva, temveč v človekovi zgodovi-
ni narašča in se spreminja, človekova samoohranitev je, trdi Bloch
(1981a: 86; GA 5: 84), hkrati njegova samorazširitev; zaradi lakote in
zadovoljitve potrebe po hrani človek načrtuje, od pajka in čebele pa
se, navaja Marxa (1961: 202), razlikuje v tem, da »zgradi sat prej v
svoji glavi, preden ga začne graditi v vosku«. Predstopnja zamišljanja
je sanjarjenje o boljšem življenju. Sanjarjenje izvira iz lakote, pomanj-
kanja, in anticipira stanje, ki je boljše od obstoječega, možno prihod-
njo srečo.
b) Sanje kot kletni labirint in sanjarjenje kot dnevni grad v oblakih
Sanje so po Blochu znamenje človekove ontične nepopolnosti, zato
pritrjuje Freudu, ki trdi, da so sanje fiktivna zadovoljitev želja, in
sprejema glavne značilnosti sanj, ki jih navaja Freud. Sanje po Freudu
»s halucinantno zadovoljitvijo odstranjujejo (psihične) dražljaje, ki
motijo spanje« (Bloch, 1981a: 90; GA 5: 87). Jaz je v njih oslabljen,
zaradi česar je oslabljena zmožnost cenzure, njihova vsebina so ostan
ki dneva, zaradi česar je blokiran zunanji svet, jaz se vrača v otroštvo,
cenzura oslabljenega jaza pa halucinantne izpolnitve želja preoblači
v simbolno preobleko (delo sanj) in »prestavlja latentne sanje v očit
ne« (Freud, 1987: 168). Te ugotovitve pa po Blochu ne veljajo za sa-
njarjenje; Bloch tudi ne soglaša s Freudovim stališčem, da je sanjarje-
nje zgolj predstopnja nočnih sanj, kajti »grad v oblakih ni preddverje
nočnega labirinta, prej bo držalo, da nočni labirint leži pod dnevnim
gradom, da je njegova klet« (Bloch, 1981a: 100; GA 5: 98). Prav tako
se ne strinja s Freudovim prepričanjem, da sanjarjenja »enako kot sanje
v glavnem temeljijo na vtisih iz otroških doživetij in [da se] enako kot
sanje […] okoristijo s tem, da je cenzura nekoliko oslabljena« (Freud,
2000: 450). Ugotavlja, da je med sanjami in sanjarjenjem bistvena raz-
lika, saj »sanjači ne spijo in ne tonejo z meglo v globino« (Bloch, 1981a:
89; GA 5: 87). Sanjarjenje je po Blochu področje utopične zavesti in
Bloch v Principu upanja obravnava vse njegove vrste in oblike od malih
227
