Page 232 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 232
RAZPRAVE, [TUDIJE
ki otežuje prodor v »divjino« še-ne-zavednega, v zadnji instanci upor
še-ne-uspelega v svetu samega.
A upor še-ne-nastalega ni upor, ki je v zgodovini filozofije prepre-
čeval odkritje pojma še-ne-zavednega, ugotavlja Bloch, ki ostro kriti-
zira anamnetični značaj filozofije in naše kulture sploh.
d) Prednost upanja pred spominjanjem
Bloch ugotavlja, da v zgodovini filozofije delujeta dva nasprotu-
joča si principa, ki ju oba odkriva v Platonovi filozofiji. Prvi princip
je princip filozofskega erosa, ki je po Blochu eden najbolj prihodnost
nih elementov v zgodovini filozofije. Za filozofijo sta po Sokratu in
Platonu bistveni spraševanje in nenehno problematiziranje, ki izvira-
ta iz erotičnega principa, ki filozofijo usmerja naprej, a na sokratsko
vprašanje Ti esti? je po Platonu že zdavnaj odgovorjeno, zato je erotič-
ni impulz Platonove filozofije premagalo spominjanje, bit pa Platon
pojmuje le kot »bilost«, ki je zaprta za še-ne in novum. Nauk o ana
mnezi, ki ga Platon razvija v dialogih Fajdon in Menon, je nauk, »da
naše učenje pravzaprav ni drugo nego spominjanje –; tudi po tem stav-
ku, če je resničen, smo se morali v nekem poprejšnjem času naučiti,
česar se zdaj spominjamo« (Platon, 1988: 163–164). Ta nauk je za
znamoval večji del dozdajšnje filozofije, »pokrov« anamneze pa je
védenje omejil na védenje o tistem, kar je že bilo, in filozofiji zaprl
časovno dimenzijo prihodnosti ter ji kljub sledem utopičnega plus
ultra v velikih filozofskih delih oteževal, da bi mislila kategoriji nove-
ga in možnosti, ugotavlja Bloch. Prekletstvo anamneze je »kot anti-
potovanje v samem potovanju delovalo še pri Heglu« (Bloch, 1975:
172), ki je sicer bit mislil kot proces, v njegovem predgovoru k Osnov-
nim črtam filozofije prava in v Filozofiji svetovne zgodovine je doseglo celo
svoj vrhunec. Zaradi delovanja principa anamneze se je od »teme za
naprej« distanciral tudi Freud (Bloch, 1981a: 157; GA 5: 155), ki v
delu Jaz in Ono piše, da je »potlačeno […] za nas zgled nezavednega«
(Freud, 1987: 312).
Predpostavka nauka o anamnezi je, da je struktura sveta sklenjena
in da je svet v svojem bistvu nespremenljiv, človekovo bivanje pa je
celoti determinirano s tem, kar že obstaja; a svet po Blochu ni takšen,
230
ki otežuje prodor v »divjino« še-ne-zavednega, v zadnji instanci upor
še-ne-uspelega v svetu samega.
A upor še-ne-nastalega ni upor, ki je v zgodovini filozofije prepre-
čeval odkritje pojma še-ne-zavednega, ugotavlja Bloch, ki ostro kriti-
zira anamnetični značaj filozofije in naše kulture sploh.
d) Prednost upanja pred spominjanjem
Bloch ugotavlja, da v zgodovini filozofije delujeta dva nasprotu-
joča si principa, ki ju oba odkriva v Platonovi filozofiji. Prvi princip
je princip filozofskega erosa, ki je po Blochu eden najbolj prihodnost
nih elementov v zgodovini filozofije. Za filozofijo sta po Sokratu in
Platonu bistveni spraševanje in nenehno problematiziranje, ki izvira-
ta iz erotičnega principa, ki filozofijo usmerja naprej, a na sokratsko
vprašanje Ti esti? je po Platonu že zdavnaj odgovorjeno, zato je erotič-
ni impulz Platonove filozofije premagalo spominjanje, bit pa Platon
pojmuje le kot »bilost«, ki je zaprta za še-ne in novum. Nauk o ana
mnezi, ki ga Platon razvija v dialogih Fajdon in Menon, je nauk, »da
naše učenje pravzaprav ni drugo nego spominjanje –; tudi po tem stav-
ku, če je resničen, smo se morali v nekem poprejšnjem času naučiti,
česar se zdaj spominjamo« (Platon, 1988: 163–164). Ta nauk je za
znamoval večji del dozdajšnje filozofije, »pokrov« anamneze pa je
védenje omejil na védenje o tistem, kar je že bilo, in filozofiji zaprl
časovno dimenzijo prihodnosti ter ji kljub sledem utopičnega plus
ultra v velikih filozofskih delih oteževal, da bi mislila kategoriji nove-
ga in možnosti, ugotavlja Bloch. Prekletstvo anamneze je »kot anti-
potovanje v samem potovanju delovalo še pri Heglu« (Bloch, 1975:
172), ki je sicer bit mislil kot proces, v njegovem predgovoru k Osnov-
nim črtam filozofije prava in v Filozofiji svetovne zgodovine je doseglo celo
svoj vrhunec. Zaradi delovanja principa anamneze se je od »teme za
naprej« distanciral tudi Freud (Bloch, 1981a: 157; GA 5: 155), ki v
delu Jaz in Ono piše, da je »potlačeno […] za nas zgled nezavednega«
(Freud, 1987: 312).
Predpostavka nauka o anamnezi je, da je struktura sveta sklenjena
in da je svet v svojem bistvu nespremenljiv, človekovo bivanje pa je
celoti determinirano s tem, kar že obstaja; a svet po Blochu ni takšen,
230
