Page 320 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 320
[TUDIJSKI VE^ERI
Krščanski Bog?
Toda ali je (bil) ta bog nacističnega diskurza krščanski Bog, Bog
ki se je učlovečil v Jezusu Kristusu, Bog Abrahama, Izaka in Jakoba,
Bog, ki so go oznanjale in ga oznanjajo krščanske Cerkve?
Tu pa so se odgovori že na začetku razlikovali – tako v nacional
socialističnem gibanju kot zunaj njega. Gibanje Nemški kristjani
(Deutsche Christen), se pravi nacionalsocialistov ali njihovih podporni-
kov v protestantskih Cerkvah,9 je vztrajalo, da nacionalsocializem kot
tak, vključno s svojim antisemitizmom, ni v nasprotju s krščanskim
verovanjem v Boga in Jezusa Kristusa, temveč nasprotno. V svojem
programskem besedilu 26. maja 1932 so zapisali: »Smo za pozitivno
krščanstvo. Izpovedujemo pripadnost vrsti ustrezni veri v Kristusa, ki
ustreza nemškemu Luthrovemu duhu in junaški pobožnosti (…). V
rasi, narodnem in naciji vidimo od Boga dani in nam zaupani življenj-
ski red, ustanove, ki jih moram po Božjem zakonu ohranjati. Zato je
treba nasprotovati rasnemu mešanju. Kristusova vera rase ne ruši,
temveč poglablja in jo posvečuje (…). Zahtevamo boj proti marksizmu,
ki je sovražen religiji in narodu, in njegovim krščanskosocialnim po-
magačem vseh vrst. Pot v Božje kraljestvo pelje skozi boj, križ in žrtev,
ne skozi napačen mir.«10 Za Nemške kristjane je bil antisemitizem, so
bili »arijski rasni zakoni« z izključevanjem Judov nekaj, kar ima mesto
tudi v sami Cerkvi, v imenu Božjega zakona in vere v Kris tusa.
Toda že v nekoliko poznejšem besedilu gibanja iz leta 1933 lahko
beremo: »Zahtevamo, da nemška narodna Cerkev resno vzame ozna-
njanje evangelija, očiščenega vseh orientalskih potvorb, in junaško
podobo Jezusa kot temelj vrsti ustreznega krščanstva, v katerem na
mesto hlapčevske duše stopi ponosni človek, ki se kot Božji otrok
zaveda svoje zavezanosti Božjemu v sebi in v svojem narodu. Edina
prava božja služba je za nas služenje našim sonarodnjakom (Volks
genossen). Kot bojna skupnost smo pred našim Bogom zavezani
9 O Nemških kristjanih: Leon Novak (gl. op. 1), str. 208–210. Glej tudi že: Marko
Kerševan: Vstop v krščanstvo drugače: protestantska teologija (Karla Bartha) v našem času
in prostoru. Ljubljana: Cankarjeva založba 1992, str. 162–164.
10 Richtlinien der Glaubensbewegung Deutsche Christen. Po Denzler, Fabricius (op.
6), str. 38.
318
Krščanski Bog?
Toda ali je (bil) ta bog nacističnega diskurza krščanski Bog, Bog
ki se je učlovečil v Jezusu Kristusu, Bog Abrahama, Izaka in Jakoba,
Bog, ki so go oznanjale in ga oznanjajo krščanske Cerkve?
Tu pa so se odgovori že na začetku razlikovali – tako v nacional
socialističnem gibanju kot zunaj njega. Gibanje Nemški kristjani
(Deutsche Christen), se pravi nacionalsocialistov ali njihovih podporni-
kov v protestantskih Cerkvah,9 je vztrajalo, da nacionalsocializem kot
tak, vključno s svojim antisemitizmom, ni v nasprotju s krščanskim
verovanjem v Boga in Jezusa Kristusa, temveč nasprotno. V svojem
programskem besedilu 26. maja 1932 so zapisali: »Smo za pozitivno
krščanstvo. Izpovedujemo pripadnost vrsti ustrezni veri v Kristusa, ki
ustreza nemškemu Luthrovemu duhu in junaški pobožnosti (…). V
rasi, narodnem in naciji vidimo od Boga dani in nam zaupani življenj-
ski red, ustanove, ki jih moram po Božjem zakonu ohranjati. Zato je
treba nasprotovati rasnemu mešanju. Kristusova vera rase ne ruši,
temveč poglablja in jo posvečuje (…). Zahtevamo boj proti marksizmu,
ki je sovražen religiji in narodu, in njegovim krščanskosocialnim po-
magačem vseh vrst. Pot v Božje kraljestvo pelje skozi boj, križ in žrtev,
ne skozi napačen mir.«10 Za Nemške kristjane je bil antisemitizem, so
bili »arijski rasni zakoni« z izključevanjem Judov nekaj, kar ima mesto
tudi v sami Cerkvi, v imenu Božjega zakona in vere v Kris tusa.
Toda že v nekoliko poznejšem besedilu gibanja iz leta 1933 lahko
beremo: »Zahtevamo, da nemška narodna Cerkev resno vzame ozna-
njanje evangelija, očiščenega vseh orientalskih potvorb, in junaško
podobo Jezusa kot temelj vrsti ustreznega krščanstva, v katerem na
mesto hlapčevske duše stopi ponosni človek, ki se kot Božji otrok
zaveda svoje zavezanosti Božjemu v sebi in v svojem narodu. Edina
prava božja služba je za nas služenje našim sonarodnjakom (Volks
genossen). Kot bojna skupnost smo pred našim Bogom zavezani
9 O Nemških kristjanih: Leon Novak (gl. op. 1), str. 208–210. Glej tudi že: Marko
Kerševan: Vstop v krščanstvo drugače: protestantska teologija (Karla Bartha) v našem času
in prostoru. Ljubljana: Cankarjeva založba 1992, str. 162–164.
10 Richtlinien der Glaubensbewegung Deutsche Christen. Po Denzler, Fabricius (op.
6), str. 38.
318
