Page 322 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 322
[TUDIJSKI VE^ERI
Nekaj zgovornih ilustracij takega iskanja oziroma prepričanja:
– Zveza za nemško Cerkev je v »95 tezah o nemškem krščanstvu
na čisti evangelijski podlagi« že ob koncu prve svetovne vojne razgla-
šala: »Starozavezno judovstvo in novozavezno krščanstvo sta dve
različni in v glavnih točkah nasprotujoči si religiji. Imata različno
pojmovanje Boga, sveta, človeka in zgodovine. (…) Notranjo zvezo med
nemštvom in krščanstvom lahko dosežemo le, če krščanstvo rešimo
nenaravne zveze z judovsko religijo, v katero je zapleteno zaradi svo-
jega izvora (…). Nemštvo in krščanstvo sta si sorodna in globinsko
povezana kot mitična (nordijski sončni mit) in etična religija luči, saj
obema Odrešenik pomeni Luč sveta.«13
– Kot povzema pripadnik te zveze leta 1921 v delu Jahve ali Jezus?,
se za Nemško cerkev v nemškem Jezusu zlivata Jezusova religija in
germanski mit. Jezus ni božje jagnje za grehe sveta, je odrešenik kot
arijski junak. Njegovo življenje je življenje junaka, je »visoka pesem
nemške zvestobe do sebe in do stvari«.14
– Artur Dinter, gavlajter Turingije (zaradi sektašenja je bil leta 1929
sicer izključen iz NSDAP), je leta 1923 v knjigi Evangelij našega gospoda
in odrešenika Jezusa Kristusa po poročilih Janeza, Luke, Marka in Mateja, v
duhu resnice na novo preveden in predstavljen, razglabljal, da je treba
nadaljevati Luthrovo reformacijo s tem, da se razširi »arijsko, junaško,
pravo krščanstvo z naukom o odrešeniku, ki utemeljuje Božjo oblast
v našem srcu«. Luther je slutil pravo smer, a je zaradi ujetosti v svoj
čas ni mogel uresničiti. Gre za obnovitev nordijske prareligije. Stara
in Nova zaveza nista Božje razodetje, to je le čisti Jezusov nauk, ki se
svetlika skozi judovsko-krščanski zasip Nove zaveze.15
Zapisan Hitlerjev samogovor s 13. 12. 1941 kaže, da je tako prepri-
čanje prevzel tudi Hitler: »Kristus je bil arijec, Pavel je uporabil njegov
nauk, da je mobiliziral podzemlje in vzpostavil neki predboljševizem.
S tem je propadla jasnost antičnega sveta …«16
13 Po Cancik (op. 6), str. 163. (poglavje Zur Religiosität der völkischen Bewegung
avtorja Ekkeharda Hieronimusa, 159–176.
14 J. K. Niedlich, Jahwe oder Jezus? Die Quellen unserer Entartung. Leipzig 1921, cit.po
Cancik (op. 6), str. 164.
15 Po Cancik (op. 6), str. 165–166.
16 Henry Picker, Hitlers Tischgespräche im Führershauptquartie 1941/42. Po Ach, Pentrop
(op.6), str. 68.
320
Nekaj zgovornih ilustracij takega iskanja oziroma prepričanja:
– Zveza za nemško Cerkev je v »95 tezah o nemškem krščanstvu
na čisti evangelijski podlagi« že ob koncu prve svetovne vojne razgla-
šala: »Starozavezno judovstvo in novozavezno krščanstvo sta dve
različni in v glavnih točkah nasprotujoči si religiji. Imata različno
pojmovanje Boga, sveta, človeka in zgodovine. (…) Notranjo zvezo med
nemštvom in krščanstvom lahko dosežemo le, če krščanstvo rešimo
nenaravne zveze z judovsko religijo, v katero je zapleteno zaradi svo-
jega izvora (…). Nemštvo in krščanstvo sta si sorodna in globinsko
povezana kot mitična (nordijski sončni mit) in etična religija luči, saj
obema Odrešenik pomeni Luč sveta.«13
– Kot povzema pripadnik te zveze leta 1921 v delu Jahve ali Jezus?,
se za Nemško cerkev v nemškem Jezusu zlivata Jezusova religija in
germanski mit. Jezus ni božje jagnje za grehe sveta, je odrešenik kot
arijski junak. Njegovo življenje je življenje junaka, je »visoka pesem
nemške zvestobe do sebe in do stvari«.14
– Artur Dinter, gavlajter Turingije (zaradi sektašenja je bil leta 1929
sicer izključen iz NSDAP), je leta 1923 v knjigi Evangelij našega gospoda
in odrešenika Jezusa Kristusa po poročilih Janeza, Luke, Marka in Mateja, v
duhu resnice na novo preveden in predstavljen, razglabljal, da je treba
nadaljevati Luthrovo reformacijo s tem, da se razširi »arijsko, junaško,
pravo krščanstvo z naukom o odrešeniku, ki utemeljuje Božjo oblast
v našem srcu«. Luther je slutil pravo smer, a je zaradi ujetosti v svoj
čas ni mogel uresničiti. Gre za obnovitev nordijske prareligije. Stara
in Nova zaveza nista Božje razodetje, to je le čisti Jezusov nauk, ki se
svetlika skozi judovsko-krščanski zasip Nove zaveze.15
Zapisan Hitlerjev samogovor s 13. 12. 1941 kaže, da je tako prepri-
čanje prevzel tudi Hitler: »Kristus je bil arijec, Pavel je uporabil njegov
nauk, da je mobiliziral podzemlje in vzpostavil neki predboljševizem.
S tem je propadla jasnost antičnega sveta …«16
13 Po Cancik (op. 6), str. 163. (poglavje Zur Religiosität der völkischen Bewegung
avtorja Ekkeharda Hieronimusa, 159–176.
14 J. K. Niedlich, Jahwe oder Jezus? Die Quellen unserer Entartung. Leipzig 1921, cit.po
Cancik (op. 6), str. 164.
15 Po Cancik (op. 6), str. 165–166.
16 Henry Picker, Hitlers Tischgespräche im Führershauptquartie 1941/42. Po Ach, Pentrop
(op.6), str. 68.
320
