Page 323 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 323
MARKO KER[EVAN
Apostol Pavel je bil poleg Stare zaveze že od začetka glavni kamen
spotike za nacionalsocialistične poglede in nepremagljiva ovira pri ras
n em, socialno-razrednem in etičnem prilagajanju krščanstva nacio
nalsocialitičnim potrebam in ciljem.
Völkische Religion – narodna/narodnjaška religija
Očiščevanje evangelija in iskanje nordijsko-germanski »vrsti ustre-
znega krščanstva« je vodilo k novi podobi Jezusa-Nejuda oziroma
Jezusa Arijca; pri tem so si nekateri pomagali kar s starimi, sicer ju-
dovsko-talmudističnimi špekulacijami, da je bil Jezus otrok rimskega
(očitno germanskega) vojaka, drugi pa s starimi gnostičnimi speku-
lacijami o božjem utelešenju. Prav so prišli tudi novozavezni zapisi in
opisi bojevitega Jezusa, ko izganja (seveda judovske) trgovce iz templja
(Mr 11,15) ali ko razglaša »nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč«
(Mt 10,34) ter naroča: »te moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim
jaz kraljeval, pa pripeljite sem in jih pobijte pred mojimi očmi« (Lk,
19, 27). Taka podoba Jezusa in njegovega čistega nauka naj bi – kot
smo videli – šele omogočila povezavo/zlitje z izvirno germansko,
nordijsko podobo boga in človeka junaka, ki se kaže skozi nordijske
sage o bogovih in junakih, o svetu in človeku.
V ospredje je tako prihajala – pri nekaterih je bila navzoča že v
začetku – teza o nerazdružni povezanosti naroda in njegove religije
oziroma – pri radikalneje rasističnih avtorjih – rase in njej ustreznega
duha, posebej etike in religije. Po Rosenbergu je rasa zunanja stran
duše in duša je rasa, videna od znotraj.17 Duša pa je Bog/božansko v
človeku; skrb za rasi in vrsti ustrezno religijo je zato glavna naloga
narodne religije.
Prepričanje o zvezi narodnega in religioznega je bila (in je marsik je
zunaj Nemčije še vedno) razširjena tudi v krščanskih Cerkvah samih.
Paul Althaus, pomemben luteranski teolog tistega časa, ki nikakor ni
bil nacionalsocialist, je v delu Cerkev in narodnost leta 1928 pisal, da
je Božja stvariteljska volja naredila narod za narod in da v množini
17 Alfred Rosenberg: Der Mythos des 20. Jahrhundert. Po Cancik (op. 6), str.175.
321
Apostol Pavel je bil poleg Stare zaveze že od začetka glavni kamen
spotike za nacionalsocialistične poglede in nepremagljiva ovira pri ras
n em, socialno-razrednem in etičnem prilagajanju krščanstva nacio
nalsocialitičnim potrebam in ciljem.
Völkische Religion – narodna/narodnjaška religija
Očiščevanje evangelija in iskanje nordijsko-germanski »vrsti ustre-
znega krščanstva« je vodilo k novi podobi Jezusa-Nejuda oziroma
Jezusa Arijca; pri tem so si nekateri pomagali kar s starimi, sicer ju-
dovsko-talmudističnimi špekulacijami, da je bil Jezus otrok rimskega
(očitno germanskega) vojaka, drugi pa s starimi gnostičnimi speku-
lacijami o božjem utelešenju. Prav so prišli tudi novozavezni zapisi in
opisi bojevitega Jezusa, ko izganja (seveda judovske) trgovce iz templja
(Mr 11,15) ali ko razglaša »nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč«
(Mt 10,34) ter naroča: »te moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim
jaz kraljeval, pa pripeljite sem in jih pobijte pred mojimi očmi« (Lk,
19, 27). Taka podoba Jezusa in njegovega čistega nauka naj bi – kot
smo videli – šele omogočila povezavo/zlitje z izvirno germansko,
nordijsko podobo boga in človeka junaka, ki se kaže skozi nordijske
sage o bogovih in junakih, o svetu in človeku.
V ospredje je tako prihajala – pri nekaterih je bila navzoča že v
začetku – teza o nerazdružni povezanosti naroda in njegove religije
oziroma – pri radikalneje rasističnih avtorjih – rase in njej ustreznega
duha, posebej etike in religije. Po Rosenbergu je rasa zunanja stran
duše in duša je rasa, videna od znotraj.17 Duša pa je Bog/božansko v
človeku; skrb za rasi in vrsti ustrezno religijo je zato glavna naloga
narodne religije.
Prepričanje o zvezi narodnega in religioznega je bila (in je marsik je
zunaj Nemčije še vedno) razširjena tudi v krščanskih Cerkvah samih.
Paul Althaus, pomemben luteranski teolog tistega časa, ki nikakor ni
bil nacionalsocialist, je v delu Cerkev in narodnost leta 1928 pisal, da
je Božja stvariteljska volja naredila narod za narod in da v množini
17 Alfred Rosenberg: Der Mythos des 20. Jahrhundert. Po Cancik (op. 6), str.175.
321
