Page 327 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 327
MARKO KER[EVAN
Vlada zelo ceni prijateljske odnose s Svetim sedežem in jih poskuša
dograditi, saj vidi v krščanstvu nepogrešljivi temelj morale in nravstve-
nosti naroda.«24
S tem je aktualiziral stališče programa stranke NSDAP iz leta 1920:
»Zahtevamo svobodo vseh religioznih veroizpovedih v državi, če ne
škodijo njenemu obstoju ali prizadevajo nravstveni in moralni obču-
tek germanske rase. Stranka kot taka zastopa stališče pozitivnega
krščanstva, ne da bi se konfesionalno vezala na določeno veroizpoved.
Bojuje se z judovsko materialističnim duhom v nas in zunaj nas in je
prepričana, da lahko trajna ozdravitev našega naroda pride le od
znotraj po načelu: skupna korist pred lastno. (…) Politične stranke
nimajo nič z religijami, razen če te kot narodu tuje spodkopavajo
običaje in moralo svoje rase.«25 »Če cerkveni dostojanstveniki uporab
ljajo religiozne ustanove, da bi škodili svojemu narodu, jim ne gre
slediti, temveč jim je treba nasprotovati z istim orožjem.«26
Hitler, kakor vse kaže, osebno ni bil naklonjen novim religioznim
iskanjem, vsaj v času pomembnih političnih nalog ne. Rad je poudar-
jal, da je NS predvsem narodno, nikakor pa ne kultno gibanje.27
Tako formulirana stališča so po prevzemu oblasti omogočila po-
miritev z uradnimi predstavniki protestantskih Cerkva (a tudi delni
odmik od prizadevanj nacističnih Nemških kristjanov v njih) in hitro
sklenitev konkordata z Vatikanom po desetletjih neuspešnih pogajanj
24 Hitlers Regierungserklärung, Berlin 23. 3. 1933. Po Denzler, Fabricius (op. 6),
str. 41.
25 Das Parteiprogramm der NSDAP 25. 2. 1920. Točka 24. Po Kühnl (op. 6), str. 108.
26 Hitler: Mein Kampf 1925–1927. Po Denzler, Fabricius (op. 6), str.16.
27 Hitler 6. 9. 1938: »Nacionalsocializem je hladen nauk o resničnosti najostrejših
znanstvenih spoznanj in njihovega miselnega oblikovanja. (…) Zato nočemo
napolniti src naroda z nekim misticizmom, ki je zunaj smotra in cilja našega
nauka. Nacionalsocializem je predvsem narodno, nikakor pa ne kultno gibanje.
Zato nimamo kultnih prostorov, le dvorane, nimamo kultnih mest, le zborna
mesta, ne kultnih domov, le športne arene in igrišča. (…) Ne smemo dopustiti, da
se v gibanje vtihotapljajo okultni raziskovalci onstranstva. Na konici našega gibanja
ni neko skrivnostno slutenje, ampak jasno spoznanje in odprto prepričanje. (…)
Nevarno je, če se hoče postavljati kultna mesta, saj bi si potem morali izmišljati
tako imenovana kultna dejanja, ki nimajo nič z nacionalsocializmom (…).« Po
Ach, Pentrops (op. 6), str. 62. Hitler se je v tem razhajal s Himmlerjem in
Rosenbergom ter njunimi prizadevanji …
325
Vlada zelo ceni prijateljske odnose s Svetim sedežem in jih poskuša
dograditi, saj vidi v krščanstvu nepogrešljivi temelj morale in nravstve-
nosti naroda.«24
S tem je aktualiziral stališče programa stranke NSDAP iz leta 1920:
»Zahtevamo svobodo vseh religioznih veroizpovedih v državi, če ne
škodijo njenemu obstoju ali prizadevajo nravstveni in moralni obču-
tek germanske rase. Stranka kot taka zastopa stališče pozitivnega
krščanstva, ne da bi se konfesionalno vezala na določeno veroizpoved.
Bojuje se z judovsko materialističnim duhom v nas in zunaj nas in je
prepričana, da lahko trajna ozdravitev našega naroda pride le od
znotraj po načelu: skupna korist pred lastno. (…) Politične stranke
nimajo nič z religijami, razen če te kot narodu tuje spodkopavajo
običaje in moralo svoje rase.«25 »Če cerkveni dostojanstveniki uporab
ljajo religiozne ustanove, da bi škodili svojemu narodu, jim ne gre
slediti, temveč jim je treba nasprotovati z istim orožjem.«26
Hitler, kakor vse kaže, osebno ni bil naklonjen novim religioznim
iskanjem, vsaj v času pomembnih političnih nalog ne. Rad je poudar-
jal, da je NS predvsem narodno, nikakor pa ne kultno gibanje.27
Tako formulirana stališča so po prevzemu oblasti omogočila po-
miritev z uradnimi predstavniki protestantskih Cerkva (a tudi delni
odmik od prizadevanj nacističnih Nemških kristjanov v njih) in hitro
sklenitev konkordata z Vatikanom po desetletjih neuspešnih pogajanj
24 Hitlers Regierungserklärung, Berlin 23. 3. 1933. Po Denzler, Fabricius (op. 6),
str. 41.
25 Das Parteiprogramm der NSDAP 25. 2. 1920. Točka 24. Po Kühnl (op. 6), str. 108.
26 Hitler: Mein Kampf 1925–1927. Po Denzler, Fabricius (op. 6), str.16.
27 Hitler 6. 9. 1938: »Nacionalsocializem je hladen nauk o resničnosti najostrejših
znanstvenih spoznanj in njihovega miselnega oblikovanja. (…) Zato nočemo
napolniti src naroda z nekim misticizmom, ki je zunaj smotra in cilja našega
nauka. Nacionalsocializem je predvsem narodno, nikakor pa ne kultno gibanje.
Zato nimamo kultnih prostorov, le dvorane, nimamo kultnih mest, le zborna
mesta, ne kultnih domov, le športne arene in igrišča. (…) Ne smemo dopustiti, da
se v gibanje vtihotapljajo okultni raziskovalci onstranstva. Na konici našega gibanja
ni neko skrivnostno slutenje, ampak jasno spoznanje in odprto prepričanje. (…)
Nevarno je, če se hoče postavljati kultna mesta, saj bi si potem morali izmišljati
tako imenovana kultna dejanja, ki nimajo nič z nacionalsocializmom (…).« Po
Ach, Pentrops (op. 6), str. 62. Hitler se je v tem razhajal s Himmlerjem in
Rosenbergom ter njunimi prizadevanji …
325
