Page 328 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 328
[TUDIJSKI VE^ERI
v času Weimarske republike. S sklenitvijo konkordata takoj po pre-
vzemu oblasti je Hitler dosegel prvo mednarodno priznanje svoje
nacionalsocialistične vlade (in tudi poti na oblast) ter likvidacijo
nemškega političnega katolicizma (katoliške Sredinske stranke) s
prepovedjo članstva duhovnikov v političnih strankah. Prav to pa je
bilo v zvezi z religijami in Cerkvami za Hitlerja najpomembnejše:
»Jasno pa naj bo: Cerkve lahko razpolagajo z nemškimi ljudmi v
onstranstvu, z Nemci v tostranstvu razpolaga nemška nacija po svo-
jih voditeljih. (…) Nacionalsocialisti globoko v srcu verujemo v Boga
(smo gottgläubig). Enotne predstave o Bogu v dolgih tisočletjih ni bilo,
zato bi radi, da ostane naš narod ponižen in dejansko veruje v Boga.
To je neizmerno področje za Cerkve, ki pa morajo biti tolerantne med
seboj. Narod ni bil ustvarjen zato, da bi ga duhovniki delili.« (23. 11.
1937)28
Proklamacija svobode vseh veroizpovedi, ločitev Cerkva in države
ter abstraktna formula o sprejemanju pozitivnega krščanstva pa so
zadevale ob dejansko in tudi deklarirano pojmovanje nacionalsocia-
listične države kot totalitarne države. To se je pokazalo ob vprašanju
vzgoje mladine in ob rasnem vprašanju (rasnih zakonih), kjer je bil
nacionalsocialistični režim neizprosen s stališčem: judovsko vprašanje
ni versko vprašanje, ni vprašanje verske svobode; je rasno vprašanje
in zato kot nacionalno pomembno vprašanje stvar države in NSDAP
kot državotvorne stranke. Minister za verska vprašanja v Hitlerjevi
vladi Kerrl (do leta 1940) je poizkušal zadrego rešiti z razlikovanjem
med svetovnim nazorom (Weltanschauung) in religijo. NS je svetovni
nazor (oziroma ga vključuje), ni pa religiozen, ni religija. »Nacional-
socialistični svetovni nazor je narodno-politični nauk, ki opredeljuje
in oblikuje nemškega človeka. Kot tak je obvezen tudi za krščanske
Nemce. (…) Nacionalsocialistični svetovni nazor neizprosno zatira
politični in duhovni vpliv judovske rase na narodno življenje.«29
Nacionalsocialistični svetovni nazor z rasizmom in antisemitiz-
mom kot svojima konstitutivnima prvinama je stvar politike v širo-
kem pomenu besede, državnega raisona, ne pa religija med religijami
28 Hitler 23. 11. 1937. Po Ach, Pentrop (op. 6), str. 59.
29 Minister Hans Kerrl voditeljem (evangeličanskih) deželnih Cerkva, 24. 5. 1939. Po
Denzler, Fabricius (op. 6), str. 169.
326
v času Weimarske republike. S sklenitvijo konkordata takoj po pre-
vzemu oblasti je Hitler dosegel prvo mednarodno priznanje svoje
nacionalsocialistične vlade (in tudi poti na oblast) ter likvidacijo
nemškega političnega katolicizma (katoliške Sredinske stranke) s
prepovedjo članstva duhovnikov v političnih strankah. Prav to pa je
bilo v zvezi z religijami in Cerkvami za Hitlerja najpomembnejše:
»Jasno pa naj bo: Cerkve lahko razpolagajo z nemškimi ljudmi v
onstranstvu, z Nemci v tostranstvu razpolaga nemška nacija po svo-
jih voditeljih. (…) Nacionalsocialisti globoko v srcu verujemo v Boga
(smo gottgläubig). Enotne predstave o Bogu v dolgih tisočletjih ni bilo,
zato bi radi, da ostane naš narod ponižen in dejansko veruje v Boga.
To je neizmerno področje za Cerkve, ki pa morajo biti tolerantne med
seboj. Narod ni bil ustvarjen zato, da bi ga duhovniki delili.« (23. 11.
1937)28
Proklamacija svobode vseh veroizpovedi, ločitev Cerkva in države
ter abstraktna formula o sprejemanju pozitivnega krščanstva pa so
zadevale ob dejansko in tudi deklarirano pojmovanje nacionalsocia-
listične države kot totalitarne države. To se je pokazalo ob vprašanju
vzgoje mladine in ob rasnem vprašanju (rasnih zakonih), kjer je bil
nacionalsocialistični režim neizprosen s stališčem: judovsko vprašanje
ni versko vprašanje, ni vprašanje verske svobode; je rasno vprašanje
in zato kot nacionalno pomembno vprašanje stvar države in NSDAP
kot državotvorne stranke. Minister za verska vprašanja v Hitlerjevi
vladi Kerrl (do leta 1940) je poizkušal zadrego rešiti z razlikovanjem
med svetovnim nazorom (Weltanschauung) in religijo. NS je svetovni
nazor (oziroma ga vključuje), ni pa religiozen, ni religija. »Nacional-
socialistični svetovni nazor je narodno-politični nauk, ki opredeljuje
in oblikuje nemškega človeka. Kot tak je obvezen tudi za krščanske
Nemce. (…) Nacionalsocialistični svetovni nazor neizprosno zatira
politični in duhovni vpliv judovske rase na narodno življenje.«29
Nacionalsocialistični svetovni nazor z rasizmom in antisemitiz-
mom kot svojima konstitutivnima prvinama je stvar politike v širo-
kem pomenu besede, državnega raisona, ne pa religija med religijami
28 Hitler 23. 11. 1937. Po Ach, Pentrop (op. 6), str. 59.
29 Minister Hans Kerrl voditeljem (evangeličanskih) deželnih Cerkva, 24. 5. 1939. Po
Denzler, Fabricius (op. 6), str. 169.
326
