Page 331 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 331
MARKO KER[EVAN
kaj je bolj nevarno: ali če deluje duhovnik domoljubno ali če se kaže
sovražnega.«
13. 12. 1941: »Ko bo vojne konec, bom imel za svojo zadnjo nalo-
go, da rešim cerkveni problem. Šele potem bo nemška nacija varna.
Ne zanimajo me sama verovanja, toda ne prenesem, da se far ukvarja
s posvetnimi zadevami. Organizirano laž moramo tako zlomiti, da
bo država postala absolutni gospodar. Ko sem bil mlad, sem zagovar-
jal stališče: dinamit. Danes vidim, da ne gre tako, kakor da bi zlomi-
li palico čez koleno. Sama mora zgniti kot gangrenozni ud. Tako
daleč jih je treba pripraviti, da bodo na prižnicah le še bedaki, pod
njimi pa bodo sedele le stare ženice. Zdrava mladina je pri nas.« 33
Hkrati pa naj bi za manjšino/elito NS že zdaj v Himmlerjevi SS
(Zaščitna skupina) iskali, gojili in razvijali pravo, nekrščansko ger-
mansko vero in kult s pravimi ideali in vrednotami rasne čistosti,
junaške samostojnosti, naravnosti in temu ustrezne kultne izraze,
kultna mesta in reaktualizirane mite. Takemu rekonstruiranju kulta
in mitov naj bi služilo npr. iskanje Svetega grala in raziskovanje z njim
domnevno povezane templarske in katarske zgodovine, ekspedicije v
Tibet in vzdrževanje stikov s tamkajšnjimi menihi, iskanje spomeni-
kov in raziskovanje spominov iz stare germanske zgodovine, german-
ske religije, kultnih prostorov itd.34 Lahko je sicer razbrati, da je bil
Hitler skeptičen do takih prizadevanj, toda vsekakor jih je dopuščal.35
33 Hitlers Monologe im Führer-Hauptquartier. Po Denzler, Fabricius (op. 6), str. 173.
34 Tudi Blejski otok naj bi bil na spisku takih kultnih prostorov, smo pred časom
slišali. Vsekakor je imel Himmler s svojo SS največ moči in nagnjenja za gojitev
take dejavosti. O tem Rißmann (op. 6), str. 156–161.
35 V zabeleženih pogovorih v ožjem krogu (Tischgespräche) naj bi celo govoril, da je
njegova naloga ustvariti »kult razuma«, a seveda izrecno brez kultnih/ritualnih
dejanj. Pobožnost da mu je »gledanje narave z odprtimi očmi«. Edini pravi templji
bodočnosti naj bi bili planetariji/zvezdarne v vseh večjih mestih (…). Nedelja naj
bi kot »Sončev dan« (Sonntag) ostala praznik, a rešena praznoverja/krščanstva
(Pogovori 11/12. 7. 1941, 20/21. 2. 1942), po Rißmann (op. 6), str. 66–68. Morda
bi lahko njegovo »racionalnost« in averzijo do »misticizma« in«profesorskih raz
prtij« pri iskanju »prave nemške religije« v njegovem času lahko razlagali tudi iz
njegovega (iracionalnega) trdnega prepričanja o znanstvenosti rasne teorije in
zveze med raso in duhom: šele v prihodnosti naj bi se z napredovanjem rasne
čistosti (kot posledice rasne politike) in popolne prevlade prave rase v nemškem
narodu pokazal in polno uveljavil tudi pravi duh.
329
kaj je bolj nevarno: ali če deluje duhovnik domoljubno ali če se kaže
sovražnega.«
13. 12. 1941: »Ko bo vojne konec, bom imel za svojo zadnjo nalo-
go, da rešim cerkveni problem. Šele potem bo nemška nacija varna.
Ne zanimajo me sama verovanja, toda ne prenesem, da se far ukvarja
s posvetnimi zadevami. Organizirano laž moramo tako zlomiti, da
bo država postala absolutni gospodar. Ko sem bil mlad, sem zagovar-
jal stališče: dinamit. Danes vidim, da ne gre tako, kakor da bi zlomi-
li palico čez koleno. Sama mora zgniti kot gangrenozni ud. Tako
daleč jih je treba pripraviti, da bodo na prižnicah le še bedaki, pod
njimi pa bodo sedele le stare ženice. Zdrava mladina je pri nas.« 33
Hkrati pa naj bi za manjšino/elito NS že zdaj v Himmlerjevi SS
(Zaščitna skupina) iskali, gojili in razvijali pravo, nekrščansko ger-
mansko vero in kult s pravimi ideali in vrednotami rasne čistosti,
junaške samostojnosti, naravnosti in temu ustrezne kultne izraze,
kultna mesta in reaktualizirane mite. Takemu rekonstruiranju kulta
in mitov naj bi služilo npr. iskanje Svetega grala in raziskovanje z njim
domnevno povezane templarske in katarske zgodovine, ekspedicije v
Tibet in vzdrževanje stikov s tamkajšnjimi menihi, iskanje spomeni-
kov in raziskovanje spominov iz stare germanske zgodovine, german-
ske religije, kultnih prostorov itd.34 Lahko je sicer razbrati, da je bil
Hitler skeptičen do takih prizadevanj, toda vsekakor jih je dopuščal.35
33 Hitlers Monologe im Führer-Hauptquartier. Po Denzler, Fabricius (op. 6), str. 173.
34 Tudi Blejski otok naj bi bil na spisku takih kultnih prostorov, smo pred časom
slišali. Vsekakor je imel Himmler s svojo SS največ moči in nagnjenja za gojitev
take dejavosti. O tem Rißmann (op. 6), str. 156–161.
35 V zabeleženih pogovorih v ožjem krogu (Tischgespräche) naj bi celo govoril, da je
njegova naloga ustvariti »kult razuma«, a seveda izrecno brez kultnih/ritualnih
dejanj. Pobožnost da mu je »gledanje narave z odprtimi očmi«. Edini pravi templji
bodočnosti naj bi bili planetariji/zvezdarne v vseh večjih mestih (…). Nedelja naj
bi kot »Sončev dan« (Sonntag) ostala praznik, a rešena praznoverja/krščanstva
(Pogovori 11/12. 7. 1941, 20/21. 2. 1942), po Rißmann (op. 6), str. 66–68. Morda
bi lahko njegovo »racionalnost« in averzijo do »misticizma« in«profesorskih raz
prtij« pri iskanju »prave nemške religije« v njegovem času lahko razlagali tudi iz
njegovega (iracionalnega) trdnega prepričanja o znanstvenosti rasne teorije in
zveze med raso in duhom: šele v prihodnosti naj bi se z napredovanjem rasne
čistosti (kot posledice rasne politike) in popolne prevlade prave rase v nemškem
narodu pokazal in polno uveljavil tudi pravi duh.
329
