Page 329 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 329
MARKO KER[EVAN
ali nasproti drugim religijam. Lahko je obvezen, zavezujoč za vse
Nemce, ne da bi to kršilo svobodo veroizpovedi in pluralizma religij
onkraj tega (obveznega) nazora. Kerrl je iz tega leta 1939 izpeljal pred-
log, pravzaprav zahtevo za ravnanje protestantskih Cerkva: »Nem-
ška evangeličanska cerkev naj spoštuje red, ki ga je vzpostavil Bog in
ki zahteva od članov, da mu zvesto služijo. V poslušnosti do Božjega
stvariteljskega reda (naj) evangeličanska Cerkev pritrjuje odgovorno-
sti države za vzdrževanje čistosti naše narodnosti.« Kerrl se pri tem še
sklicuje na »ostro razlikovanje med religijo in politiko, Cerkvijo in
državo, vero in razumom v duhu Luthrovega nauka«.30
Zdi se, da je bilo Kerrlovo razlikovanje v skladu s političnimi zahte-
vami časa in z zgoraj nakazano Hitlerjevo usmeritvijo v tem obdobju.
Toda izzvalo je – kakor lahko beremo – odkrito in prikrito nasproto-
vanje strankinih ideologov, kakršna sta bila Rosenberg in Bormann,
ki sta vztrajala na celostnosti nacionalističnega svetovnega nazora,
ki da mora zato vsebovati tudi religiozno dimenzijo, religiozno nad-
gradnjo ali utemeljenost, da lahko zajame celotnega človeka in celoto
naroda. NS si ne more deliti dela/prostora z religijami in Cerkvami
(ki si tudi same prizadevajo zajeti celoto človeka in družbe, zlasti
RKC). Narod dolgoročno ne more obstati brez lastne, svoji rasi ustre-
zne religije, ki pa ne more biti nekaj mimo in zunaj nacionalsociali-
stičnega svetovnega nazora.31
Kaže, da se je v napetem obdobju pred vojno in med njo vendarle
uveljavila smer, ki jo začrtuje Hitlerjev nastopni govor in ki jo je sku-
30 Prav tam.
31 O sporih in rivalstvu med Kerrlom in Rosenbergom ter Bormannom piše Meier
(op. 6), str. 145–151. O totalitarni naravi nacionalsocialistične države sami
nacionalsocialisti sicer niso dopuščali dvoma. Robert Ley 1933: »Naša država je
avtoritarna država (…) je vzgojna država (…). Ne izpusti človeka, od zibelke do
groba (…).« Minister za znanost in vzgojo Rust 1936: »Nacionalsocialistična država
je prva, ki živi iz lastne svetovnonazorske moči. Prej je bila vzgoja moralnih, verskih
in čustvenih sil prepuščena odločilno Cerkvam in tudi v šoli podrejena Cerkvam.
Narodni svetovni nazor pa ima v sebi globoko duhovno moč. Nacionalsocialistična
država zmore zato naloge, ki jih država, ki ni imela svetovnega nazora, ni zmogla.
(…) Nemške šole so dobile zdaj širše naloge in novo odgovornost.« Po Bormannu
je religija »del svetovnega nazora«, toda ta del lahko proizvede NS sam in zato ne
potrebuje ne kakega Nemškega verskega gibanja ne krščanske Cerkve. Po Cancik
(op. 6), str. 196–198.
327
ali nasproti drugim religijam. Lahko je obvezen, zavezujoč za vse
Nemce, ne da bi to kršilo svobodo veroizpovedi in pluralizma religij
onkraj tega (obveznega) nazora. Kerrl je iz tega leta 1939 izpeljal pred-
log, pravzaprav zahtevo za ravnanje protestantskih Cerkva: »Nem-
ška evangeličanska cerkev naj spoštuje red, ki ga je vzpostavil Bog in
ki zahteva od članov, da mu zvesto služijo. V poslušnosti do Božjega
stvariteljskega reda (naj) evangeličanska Cerkev pritrjuje odgovorno-
sti države za vzdrževanje čistosti naše narodnosti.« Kerrl se pri tem še
sklicuje na »ostro razlikovanje med religijo in politiko, Cerkvijo in
državo, vero in razumom v duhu Luthrovega nauka«.30
Zdi se, da je bilo Kerrlovo razlikovanje v skladu s političnimi zahte-
vami časa in z zgoraj nakazano Hitlerjevo usmeritvijo v tem obdobju.
Toda izzvalo je – kakor lahko beremo – odkrito in prikrito nasproto-
vanje strankinih ideologov, kakršna sta bila Rosenberg in Bormann,
ki sta vztrajala na celostnosti nacionalističnega svetovnega nazora,
ki da mora zato vsebovati tudi religiozno dimenzijo, religiozno nad-
gradnjo ali utemeljenost, da lahko zajame celotnega človeka in celoto
naroda. NS si ne more deliti dela/prostora z religijami in Cerkvami
(ki si tudi same prizadevajo zajeti celoto človeka in družbe, zlasti
RKC). Narod dolgoročno ne more obstati brez lastne, svoji rasi ustre-
zne religije, ki pa ne more biti nekaj mimo in zunaj nacionalsociali-
stičnega svetovnega nazora.31
Kaže, da se je v napetem obdobju pred vojno in med njo vendarle
uveljavila smer, ki jo začrtuje Hitlerjev nastopni govor in ki jo je sku-
30 Prav tam.
31 O sporih in rivalstvu med Kerrlom in Rosenbergom ter Bormannom piše Meier
(op. 6), str. 145–151. O totalitarni naravi nacionalsocialistične države sami
nacionalsocialisti sicer niso dopuščali dvoma. Robert Ley 1933: »Naša država je
avtoritarna država (…) je vzgojna država (…). Ne izpusti človeka, od zibelke do
groba (…).« Minister za znanost in vzgojo Rust 1936: »Nacionalsocialistična država
je prva, ki živi iz lastne svetovnonazorske moči. Prej je bila vzgoja moralnih, verskih
in čustvenih sil prepuščena odločilno Cerkvam in tudi v šoli podrejena Cerkvam.
Narodni svetovni nazor pa ima v sebi globoko duhovno moč. Nacionalsocialistična
država zmore zato naloge, ki jih država, ki ni imela svetovnega nazora, ni zmogla.
(…) Nemške šole so dobile zdaj širše naloge in novo odgovornost.« Po Bormannu
je religija »del svetovnega nazora«, toda ta del lahko proizvede NS sam in zato ne
potrebuje ne kakega Nemškega verskega gibanja ne krščanske Cerkve. Po Cancik
(op. 6), str. 196–198.
327
