Page 332 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 332
[TUDIJSKI VE^ERI
Nekateri menijo, da je bila podoba statusa krščanskih Cerkva po
končni zmagi nakazana v statusu Cerkva v nacionalsocialistični ver-
ski politiki, ki so jo uveljavljali na zahodnih poljskih področjih, pri-
ključenih Rajhu (Warthegau). Za ta področja niso veljali konkordat z
Vatikanom in sporazumi s protestantskimi Cerkvami v Nemčiji.
Uveljavljena je bila Cerkvam sovražna ločitev države in Cerkve. Vse
Cerkve imajo status združenj: člani združenj/cerkva lahko postanejo
šele polnoletni s pismeno vstopno izjavo; prepovedane so vse posebne
cerkvene organizacije (npr. mladinske skupine); v šolah ni verouka;
razen članarine društva ne smejo zbirati nobenih drugih finančnih
sredstev; posedujejo lahko le kultne prostore, ne pa drugih stavb in
zemljišč (tudi ne pokopališč); ukinjeni so samostani; prepovedana je
cerkvena dobrodelna dejavnost; duhovniki morajo imeti še drug
poklic; Poljaki in Nemci ne smejo biti v isti Cerkvi.36
Kakorkoli: kljub temu, da so Cerkve doktrinarno-teološko naspro-
tovale nacionalsocialističnemu svetovnemu nazoru, kljub izrecnemu
in organiziranemu nasprotovanju posameznim akcijam nacionalso-
cialistične države (evtanazija, preganjanje Judov, ki so se spreobrnili
v krščanstvo, izvajanje vzgojnega monopola države), kljub številnim
pogumnim, včasih tako rekoč samomorilskim odporniškim deja-
njem posameznih katoliških in protestantskih skupin (na primer
sestra in brat Scholl 1943) ter posameznikov, tudi duhovnikov (ki so
za to bili usmrčeni ali poslani v koncentracijsko taborišče), kljub
vsemu temu so nemška katoliška in protestantska cerkvena vodstva,
pa tudi precej širok krog vernikov zadostno podpirali nacionalso-
cialistično državo in politiko – ali pa vsaj zmogli premalo odpora v
ključnih zadevah in v ključnih obdobjih prevzemanja oblasti in
njenega izvajanja.
Ilustrirajmo to z dvema izjavama ob dveh ključnih dogajanjih:
– Slovesna izjava avstrijskih katoliških škofov pred referendumom
ob Anschlussu 18.3.1938: »Z veseljem priznavamo velike zasluge nacio
nalsocialističnega gibanja za narodno in gospodarsko izgradnjo ter
za socialno politiko za Nemški rajh in narod ter posebej za najbolj
36 Verodnung des Gauleiters Arthur Greiser für die Kirchen im Warthegau 14. 3. 1940. Po
Denzler, Fabricius (op. 6), str. 172.
330
Nekateri menijo, da je bila podoba statusa krščanskih Cerkva po
končni zmagi nakazana v statusu Cerkva v nacionalsocialistični ver-
ski politiki, ki so jo uveljavljali na zahodnih poljskih področjih, pri-
ključenih Rajhu (Warthegau). Za ta področja niso veljali konkordat z
Vatikanom in sporazumi s protestantskimi Cerkvami v Nemčiji.
Uveljavljena je bila Cerkvam sovražna ločitev države in Cerkve. Vse
Cerkve imajo status združenj: člani združenj/cerkva lahko postanejo
šele polnoletni s pismeno vstopno izjavo; prepovedane so vse posebne
cerkvene organizacije (npr. mladinske skupine); v šolah ni verouka;
razen članarine društva ne smejo zbirati nobenih drugih finančnih
sredstev; posedujejo lahko le kultne prostore, ne pa drugih stavb in
zemljišč (tudi ne pokopališč); ukinjeni so samostani; prepovedana je
cerkvena dobrodelna dejavnost; duhovniki morajo imeti še drug
poklic; Poljaki in Nemci ne smejo biti v isti Cerkvi.36
Kakorkoli: kljub temu, da so Cerkve doktrinarno-teološko naspro-
tovale nacionalsocialističnemu svetovnemu nazoru, kljub izrecnemu
in organiziranemu nasprotovanju posameznim akcijam nacionalso-
cialistične države (evtanazija, preganjanje Judov, ki so se spreobrnili
v krščanstvo, izvajanje vzgojnega monopola države), kljub številnim
pogumnim, včasih tako rekoč samomorilskim odporniškim deja-
njem posameznih katoliških in protestantskih skupin (na primer
sestra in brat Scholl 1943) ter posameznikov, tudi duhovnikov (ki so
za to bili usmrčeni ali poslani v koncentracijsko taborišče), kljub
vsemu temu so nemška katoliška in protestantska cerkvena vodstva,
pa tudi precej širok krog vernikov zadostno podpirali nacionalso-
cialistično državo in politiko – ali pa vsaj zmogli premalo odpora v
ključnih zadevah in v ključnih obdobjih prevzemanja oblasti in
njenega izvajanja.
Ilustrirajmo to z dvema izjavama ob dveh ključnih dogajanjih:
– Slovesna izjava avstrijskih katoliških škofov pred referendumom
ob Anschlussu 18.3.1938: »Z veseljem priznavamo velike zasluge nacio
nalsocialističnega gibanja za narodno in gospodarsko izgradnjo ter
za socialno politiko za Nemški rajh in narod ter posebej za najbolj
36 Verodnung des Gauleiters Arthur Greiser für die Kirchen im Warthegau 14. 3. 1940. Po
Denzler, Fabricius (op. 6), str. 172.
330
