Page 333 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 333
MARKO KER[EVAN
revne sloje. Prepričani smo, da je delovanje nacionalsocialističnega
gibanja odvrnilo nevarnost rušilnega brezbožnega boljševizma. (…)
Na dan plebiscita je za nas škofe samoumevna narodna dolžnost, da
se kot Nemci izrečemo za Nemški rajh in tudi pričakujemo od vseh
vernih kristjanov, da vedo, kaj so dolžni svojemu narodu.«37
– Izjava vodstev Nemške evangeličanske cerkve 31. 5. 1939 v odgo-
voru na pismo ministra Kerrla: » Evangeličanska cerkev spodbuja
člane, da se v službi od Boga danemu redu polno vključijo v narodno-
-politična prizadevanja Führerja. (…) Za narodno življenje je resna in
odgovorna rasna politika pri vzdrževanju čistosti našega naroda
potrebna. (…) Heil Hitler!«38
Naj je šlo pri takih in številnih podobnih izjavah za zaresno prepri-
čanje ali za ravnanje pod pritiskom oblasti in vernikov, Hitler in na-
cionalsocializem sta ob zadostni podpori in nezadostnem odporu
dobila tudi deklarativno tisto, kar sta v takratnem času najbolj po
trebovala: podporo za vodenje vojne in splošno nacionalno-politično
usmeritev, ki jo je poosebljal Adolf Hitler. Milijoni vojakov so lahko
tako vse do konca vojne prisegali: »Prisegam pri Bogu s sveto prisego,
da bom brezpogojno poslušen Führerju Nemškega Rajha in naroda
Adolfu Hitlerju, vrhovnemu poveljniku vojske, in da bom kot hraber
vojak dal tudi življenje za izpolnitev te prisege.«39 Šolarji so lahko
pisali naloge z naslovom »Jezus in Hitler« in razmišljali o Jezusu kot
odrešeniku človeka in Hitlerju kot odrešeniku nemškega naroda.40
Tisoči vojaških kuratov so lahko do konca spodbujali k boju za »Boga,
Führerja in domovino«.41
37 Po Denzler, Fabricius (op. 6), str. 167–168.
38 Prav tam, 170–171.
39 Po Heinrich Misalla: Für Gott, Führer und Vaterland. München: Kösel Verlag 1999,
str. 146.
40 Michael Rißmann (op. 6), str. 179–181.
41 Misalla v delu pod op. 39 s podnaslovom: Zapletenost katoliškega dušnega
pastirstva v Hitlerjevo vojno. Gl. tudi Karl Fritz Daiber: Religion in Kirche und
Gesellschaft (poglavje Proizvajanje civilne religije v pridigi – primeri iz Nemčije med
1914–1945). Stuttgart: Kohlhammer 1997. Za primerjavo in ilustracijo bi lahko
služila bogato slikovno dokumentirana italijanska študija lastne cerkveno-vojaške
teorije in prakse: Mimmo Franzinelli: Il volto religioso della guerra. Santini e immaginette
per i soldati. Faenza: Edit Faenza 2003.
331
revne sloje. Prepričani smo, da je delovanje nacionalsocialističnega
gibanja odvrnilo nevarnost rušilnega brezbožnega boljševizma. (…)
Na dan plebiscita je za nas škofe samoumevna narodna dolžnost, da
se kot Nemci izrečemo za Nemški rajh in tudi pričakujemo od vseh
vernih kristjanov, da vedo, kaj so dolžni svojemu narodu.«37
– Izjava vodstev Nemške evangeličanske cerkve 31. 5. 1939 v odgo-
voru na pismo ministra Kerrla: » Evangeličanska cerkev spodbuja
člane, da se v službi od Boga danemu redu polno vključijo v narodno-
-politična prizadevanja Führerja. (…) Za narodno življenje je resna in
odgovorna rasna politika pri vzdrževanju čistosti našega naroda
potrebna. (…) Heil Hitler!«38
Naj je šlo pri takih in številnih podobnih izjavah za zaresno prepri-
čanje ali za ravnanje pod pritiskom oblasti in vernikov, Hitler in na-
cionalsocializem sta ob zadostni podpori in nezadostnem odporu
dobila tudi deklarativno tisto, kar sta v takratnem času najbolj po
trebovala: podporo za vodenje vojne in splošno nacionalno-politično
usmeritev, ki jo je poosebljal Adolf Hitler. Milijoni vojakov so lahko
tako vse do konca vojne prisegali: »Prisegam pri Bogu s sveto prisego,
da bom brezpogojno poslušen Führerju Nemškega Rajha in naroda
Adolfu Hitlerju, vrhovnemu poveljniku vojske, in da bom kot hraber
vojak dal tudi življenje za izpolnitev te prisege.«39 Šolarji so lahko
pisali naloge z naslovom »Jezus in Hitler« in razmišljali o Jezusu kot
odrešeniku človeka in Hitlerju kot odrešeniku nemškega naroda.40
Tisoči vojaških kuratov so lahko do konca spodbujali k boju za »Boga,
Führerja in domovino«.41
37 Po Denzler, Fabricius (op. 6), str. 167–168.
38 Prav tam, 170–171.
39 Po Heinrich Misalla: Für Gott, Führer und Vaterland. München: Kösel Verlag 1999,
str. 146.
40 Michael Rißmann (op. 6), str. 179–181.
41 Misalla v delu pod op. 39 s podnaslovom: Zapletenost katoliškega dušnega
pastirstva v Hitlerjevo vojno. Gl. tudi Karl Fritz Daiber: Religion in Kirche und
Gesellschaft (poglavje Proizvajanje civilne religije v pridigi – primeri iz Nemčije med
1914–1945). Stuttgart: Kohlhammer 1997. Za primerjavo in ilustracijo bi lahko
služila bogato slikovno dokumentirana italijanska študija lastne cerkveno-vojaške
teorije in prakse: Mimmo Franzinelli: Il volto religioso della guerra. Santini e immaginette
per i soldati. Faenza: Edit Faenza 2003.
331
