Page 334 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 334
[TUDIJSKI VE^ERI
NS in odnos do katolištva in protestantizma
Za konec še nekaj o odnosu NS do katolištva in protestantizma
posebej. Občasno sicer, pa vendarle, prihaja do odkrite ali odkrite med
k onfesionalne polemike, kdo je bolj zaslužen ali pa kriv za vzpon in
prodor nacionalsocializma in njegove politike v Nemčiji. Na katoli-
ški strani poudarjajo, da so Hitler in nacionalsocialisti dobivali na
volitvah na bolj protestantskem Severu in Vzhodu višje odstotke
glasov kakor na bolj katoliškem Zahodu in Jugu, ali da je bilo v
članstvu SS več pripadnikov iz protestantskih kot iz katoliških oko-
lij. Te razlike seveda lahko pojasnimo tudi brez vpliva verskega de-
javnika. Zlasti Vzhod Nemčije na meji s Poljsko je bil bolj dojemljiv
za nacionalistično in revanšistično propagando; poleg tega je na
katoliškem podeželju večina disciplinirano volila klerikalno katoli-
ško stranko Center, medtem ko na protestantskem podeželju take
stranke ni bilo; v velikih mestih, kakršni sta Berlin na protestant-
skem Severu ali München na katoliškem Jugu, so imeli nacisti ena-
ko nizko število volivcev. SS je svojo rasno selekcijo kadrov lažje
uresničevala na bolj nordijskem Severu kakor na Jugu in Jugovzho-
du. Na drugi strani pa protestantska stran lahko opozarja, da so bili
sam Hitler, pa Himmler kot vodja SS in Goebbels kot najvplivnejši
glasnik NS po poreklu katoličani in da nobeden od njih pravzaprav
ni izstopil iz Cerkve. Med voditelji naj bi iz cerkve izstopil le Ro-
senberg, ki je bil po rodu protestant iz Rige. Hitlerjeva avstrijska
rojaka zgodovinar Friedrich Heer in psiholog Wilfried Daim v svojih
raziskavah in analizah tudi dokazujeta, da je Hitlerjev antisemitizem
(in protislovanska rasistična usmerjenost) zrasel v avstrijskem ka
toliškem okolju večnacionalne habsburške monarhije; tu se je na
Dunaju Hitler tudi prvič srečal s »teoretsko« oziroma ezoterično
pog lobljenim antisemitizmom in rasismom v spisih nekdanjega
cistercijanskega meniha Georga Lanza von Liebensfelda, »moža, ki
je dal Hitlerju ideje«, kakor je naslovil svojo študijo zgodovinar Wil-
fried Daim.42 Seveda pa ob tem ne bi smeli prezreti, da se je npr.
42 Friedrich Heer: Der Glaube des Adolf Hitler. Anatomie einer politischen Religiosität.
München, Esslingen 1968. in: Gottes erste Liebe. Die Genesis des österreichischen
Katholiken Adolf Hitler. München, Esslingen 1967. Wiilfried Daim: Der Mann, der
332
NS in odnos do katolištva in protestantizma
Za konec še nekaj o odnosu NS do katolištva in protestantizma
posebej. Občasno sicer, pa vendarle, prihaja do odkrite ali odkrite med
k onfesionalne polemike, kdo je bolj zaslužen ali pa kriv za vzpon in
prodor nacionalsocializma in njegove politike v Nemčiji. Na katoli-
ški strani poudarjajo, da so Hitler in nacionalsocialisti dobivali na
volitvah na bolj protestantskem Severu in Vzhodu višje odstotke
glasov kakor na bolj katoliškem Zahodu in Jugu, ali da je bilo v
članstvu SS več pripadnikov iz protestantskih kot iz katoliških oko-
lij. Te razlike seveda lahko pojasnimo tudi brez vpliva verskega de-
javnika. Zlasti Vzhod Nemčije na meji s Poljsko je bil bolj dojemljiv
za nacionalistično in revanšistično propagando; poleg tega je na
katoliškem podeželju večina disciplinirano volila klerikalno katoli-
ško stranko Center, medtem ko na protestantskem podeželju take
stranke ni bilo; v velikih mestih, kakršni sta Berlin na protestant-
skem Severu ali München na katoliškem Jugu, so imeli nacisti ena-
ko nizko število volivcev. SS je svojo rasno selekcijo kadrov lažje
uresničevala na bolj nordijskem Severu kakor na Jugu in Jugovzho-
du. Na drugi strani pa protestantska stran lahko opozarja, da so bili
sam Hitler, pa Himmler kot vodja SS in Goebbels kot najvplivnejši
glasnik NS po poreklu katoličani in da nobeden od njih pravzaprav
ni izstopil iz Cerkve. Med voditelji naj bi iz cerkve izstopil le Ro-
senberg, ki je bil po rodu protestant iz Rige. Hitlerjeva avstrijska
rojaka zgodovinar Friedrich Heer in psiholog Wilfried Daim v svojih
raziskavah in analizah tudi dokazujeta, da je Hitlerjev antisemitizem
(in protislovanska rasistična usmerjenost) zrasel v avstrijskem ka
toliškem okolju večnacionalne habsburške monarhije; tu se je na
Dunaju Hitler tudi prvič srečal s »teoretsko« oziroma ezoterično
pog lobljenim antisemitizmom in rasismom v spisih nekdanjega
cistercijanskega meniha Georga Lanza von Liebensfelda, »moža, ki
je dal Hitlerju ideje«, kakor je naslovil svojo študijo zgodovinar Wil-
fried Daim.42 Seveda pa ob tem ne bi smeli prezreti, da se je npr.
42 Friedrich Heer: Der Glaube des Adolf Hitler. Anatomie einer politischen Religiosität.
München, Esslingen 1968. in: Gottes erste Liebe. Die Genesis des österreichischen
Katholiken Adolf Hitler. München, Esslingen 1967. Wiilfried Daim: Der Mann, der
332
