Page 338 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 338
[TUDIJSKI VE^ERI
ponovnim branjem Pisma Rimljanom apostola Pavla (ponovnim za
Luthrom in velikimi reformatorji 16. stoletja).46 Iz tega izhodišča je bil
Barth v sodelovanju z luteranskimi teologi tudi glavni avtor barmen-
ske teološke deklaracije iz leta 1934, ki je bila v nemškem protestan-
tizmu najjasnejša in najodmevnejša teološka zavrnitev nacionalso
cializma.47 V njej je v sintezi med kalvinsko-reformirano in luteransko
usmeritvijo v tej zvezi zavrnjena tudi upravičenost zlorabe luteran-
skega nauka o dveh kraljestvih oziroma razlikovanja med politiko in
religijo za opravičevanje ali umivanje rok ob početjih državne polit ične
oblasti. Čeprav smo Barmensko deklaracijo srečali in v naši reviji obja-
vili že lani,48 je zaradi naše teme in letošnje 80. obletnice njenega
sprejetja prav, če se je spomnimo še enkrat: nastala je v času in raz-
merah/razmerjih, o katerih smo govorili, toda ostaja zgovorna in
»kažipotna« tudi dandanašnji.
46 Karl Barth: Der Römerbrief (1922). Zürich: Theologische Verlag 1922. O Karlu
Barthu obsežno (tudi o njegovem Pismu Rimljanom in odnosu do nacionalsocializ
ma) v Marko Kerševan: Vstop v krščanstvo drugače: protestantska teologija (Karla Bartha)
v našem času in prostoru. Ljubljana: CZ 1992.
47 Leta 1961 je Barth izrekel še ključno teološko primerjavo/presojo med nacional
socializmom in komunizmom: »(…) v nasprotju z nacionalsocializmom pa
komunizem v odnosu do krščanstva nečesa ni storil in ne more storiti: ni niti
malo poskušal, da bi krščanstvo preinterpretiral, ga potvoril, se sam skril v
krščansko obleko. Ni zakrivil pravega in temeljnega svetoskrunstva, ni odstranil
in nadomestil dejanskega Kristusa z nacionalnim Jezusom in ni bil antisemitski.
V sebi nima ničesar od krivih prerokov. Ni antikrščanski, je le hladno akrščanski.
Videti je, da ga evangelij še ni srečal. Je brutalno, toda vsaj pošteno brezbožen.«
Prim. Marko Kerševan, delo v op. 25., str. 161.
48 Glej Leon Novak, Izpovedujoča cerkev, Bekennede Kirche. Stati inu obstati 17-18
(2013), str. 210–216, prevod Leona Novaka. Prvič je bila pri nas Barmenska izjava
prevedena (Alfred Leskovec) v tematski številki Protestantizem revije Poligrafi 21-22
(2001), str. 156–158.
336
ponovnim branjem Pisma Rimljanom apostola Pavla (ponovnim za
Luthrom in velikimi reformatorji 16. stoletja).46 Iz tega izhodišča je bil
Barth v sodelovanju z luteranskimi teologi tudi glavni avtor barmen-
ske teološke deklaracije iz leta 1934, ki je bila v nemškem protestan-
tizmu najjasnejša in najodmevnejša teološka zavrnitev nacionalso
cializma.47 V njej je v sintezi med kalvinsko-reformirano in luteransko
usmeritvijo v tej zvezi zavrnjena tudi upravičenost zlorabe luteran-
skega nauka o dveh kraljestvih oziroma razlikovanja med politiko in
religijo za opravičevanje ali umivanje rok ob početjih državne polit ične
oblasti. Čeprav smo Barmensko deklaracijo srečali in v naši reviji obja-
vili že lani,48 je zaradi naše teme in letošnje 80. obletnice njenega
sprejetja prav, če se je spomnimo še enkrat: nastala je v času in raz-
merah/razmerjih, o katerih smo govorili, toda ostaja zgovorna in
»kažipotna« tudi dandanašnji.
46 Karl Barth: Der Römerbrief (1922). Zürich: Theologische Verlag 1922. O Karlu
Barthu obsežno (tudi o njegovem Pismu Rimljanom in odnosu do nacionalsocializ
ma) v Marko Kerševan: Vstop v krščanstvo drugače: protestantska teologija (Karla Bartha)
v našem času in prostoru. Ljubljana: CZ 1992.
47 Leta 1961 je Barth izrekel še ključno teološko primerjavo/presojo med nacional
socializmom in komunizmom: »(…) v nasprotju z nacionalsocializmom pa
komunizem v odnosu do krščanstva nečesa ni storil in ne more storiti: ni niti
malo poskušal, da bi krščanstvo preinterpretiral, ga potvoril, se sam skril v
krščansko obleko. Ni zakrivil pravega in temeljnega svetoskrunstva, ni odstranil
in nadomestil dejanskega Kristusa z nacionalnim Jezusom in ni bil antisemitski.
V sebi nima ničesar od krivih prerokov. Ni antikrščanski, je le hladno akrščanski.
Videti je, da ga evangelij še ni srečal. Je brutalno, toda vsaj pošteno brezbožen.«
Prim. Marko Kerševan, delo v op. 25., str. 161.
48 Glej Leon Novak, Izpovedujoča cerkev, Bekennede Kirche. Stati inu obstati 17-18
(2013), str. 210–216, prevod Leona Novaka. Prvič je bila pri nas Barmenska izjava
prevedena (Alfred Leskovec) v tematski številki Protestantizem revije Poligrafi 21-22
(2001), str. 156–158.
336
