Page 378 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 378
[TUDIJSKI VE^ERI
njihove zemeljske vrednostne vrste izloči, jih za najvišje merilo vseh,
tudi verskih vrednot naredi in jih pogansko obožuje, ta preobrača in
potvarja oni red stvari, ki ga je Bog naredil in Bog zapovedal.«33
Enciklika pomeni vrhunec svetovnonazorske konfrontacije med
nacionalsocialističnim režimom in katoliško Cerkvijo. Ker je v njej
papež formuliral obča krščanska temeljna načela in ne samo strogo
katoliških, je bilo besedilo okrožnice sprejemljivo tudi za številne
evangeličane ter je tako okrepilo ekumenska prizadevanja Bratovščine
Ena Sveta (Bruderschaft Una Sancta), ki jo je leta 1938 ustanovil škofij-
ski duhovnik freiburške škofije Max Josef Metzger (1887–1944).34
Reakcija nacistične stranke na papeško encikliko je bila ostra in
je še zaostrila nasilje nad duhovniki in škofi. Njihova žrtev je bil tudi
rottenburški škof Johannes Sproll (1870–1949).35 Njegova neprizane
sljiva kritika nacionalsocialističnega režima zaradi kršitev človekovih
pravic je odmevala tudi zunaj Nemčije, predvsem v Švici. Gestapo ga
je večkrat zasliševal, ko pa se 10. aprila 1938 ni udeležil ljudskega
glasovanja o priključitvi Avstrije Reichu, so proti njemu organizirali
nasilne demonstracije. Takrat že hudo bolni škof Sproll se je 24. av-
gusta 1938 sicer iz Rottenburga umaknil k nadškofu Gröberju v
Freiburg, vendar so se demonstracije nadaljevale tudi tam. Končno se
je zatekel v samostan sester sv. Jožefa v Krumbachu na Švabskem, kjer
je od javnosti popolnoma izoliran dočakal konec vojne.
Čeprav je bila katoliška Cerkev že od leta 1938 večinoma potisnje-
na za cerkvene zidove, je bila večina predstavnikov Cerkve v začetku
druge svetovne vojne prepričana, da morajo v vojni izpolniti svojo
»nacionalno dolžnost«. Izjave solidarnosti nemških škofov so bile
sicer daleč od vojnega navdušenja leta 1914, vendar je bilo v njih jasno
zaznati poziv k nacionalni enotnosti v vojni. Velika izjema v tem
pogledu je bil berlinski škof Preysing, ki udeležbo Nemcev v vojni ni
razumel »kot patriotsko dolžnost«. Zaradi bojazni, da bi Cerkev v
vojnem času ponovno povečala svoj vpliv med ljudmi, sta gestapo in
33 Okrožnica papeža Pija XI. »Mit brennder Sorge« o položaju katoliške Cerkve na
Nemškem, v: Ljubljanski škofijski list, letnik 74, 24. april 1937, št. 4-6, str. 61–62,
prevod celotne okrožnice na str. 59–73.
34 Zaradi svojega pacifističnega prepričanja je bil 14. oktobra 1943 obsojen na smrt.
35 1916–1927 pomožni škof, 1927–1949 škof ordinarij v Rottenburgu.
376
njihove zemeljske vrednostne vrste izloči, jih za najvišje merilo vseh,
tudi verskih vrednot naredi in jih pogansko obožuje, ta preobrača in
potvarja oni red stvari, ki ga je Bog naredil in Bog zapovedal.«33
Enciklika pomeni vrhunec svetovnonazorske konfrontacije med
nacionalsocialističnim režimom in katoliško Cerkvijo. Ker je v njej
papež formuliral obča krščanska temeljna načela in ne samo strogo
katoliških, je bilo besedilo okrožnice sprejemljivo tudi za številne
evangeličane ter je tako okrepilo ekumenska prizadevanja Bratovščine
Ena Sveta (Bruderschaft Una Sancta), ki jo je leta 1938 ustanovil škofij-
ski duhovnik freiburške škofije Max Josef Metzger (1887–1944).34
Reakcija nacistične stranke na papeško encikliko je bila ostra in
je še zaostrila nasilje nad duhovniki in škofi. Njihova žrtev je bil tudi
rottenburški škof Johannes Sproll (1870–1949).35 Njegova neprizane
sljiva kritika nacionalsocialističnega režima zaradi kršitev človekovih
pravic je odmevala tudi zunaj Nemčije, predvsem v Švici. Gestapo ga
je večkrat zasliševal, ko pa se 10. aprila 1938 ni udeležil ljudskega
glasovanja o priključitvi Avstrije Reichu, so proti njemu organizirali
nasilne demonstracije. Takrat že hudo bolni škof Sproll se je 24. av-
gusta 1938 sicer iz Rottenburga umaknil k nadškofu Gröberju v
Freiburg, vendar so se demonstracije nadaljevale tudi tam. Končno se
je zatekel v samostan sester sv. Jožefa v Krumbachu na Švabskem, kjer
je od javnosti popolnoma izoliran dočakal konec vojne.
Čeprav je bila katoliška Cerkev že od leta 1938 večinoma potisnje-
na za cerkvene zidove, je bila večina predstavnikov Cerkve v začetku
druge svetovne vojne prepričana, da morajo v vojni izpolniti svojo
»nacionalno dolžnost«. Izjave solidarnosti nemških škofov so bile
sicer daleč od vojnega navdušenja leta 1914, vendar je bilo v njih jasno
zaznati poziv k nacionalni enotnosti v vojni. Velika izjema v tem
pogledu je bil berlinski škof Preysing, ki udeležbo Nemcev v vojni ni
razumel »kot patriotsko dolžnost«. Zaradi bojazni, da bi Cerkev v
vojnem času ponovno povečala svoj vpliv med ljudmi, sta gestapo in
33 Okrožnica papeža Pija XI. »Mit brennder Sorge« o položaju katoliške Cerkve na
Nemškem, v: Ljubljanski škofijski list, letnik 74, 24. april 1937, št. 4-6, str. 61–62,
prevod celotne okrožnice na str. 59–73.
34 Zaradi svojega pacifističnega prepričanja je bil 14. oktobra 1943 obsojen na smrt.
35 1916–1927 pomožni škof, 1927–1949 škof ordinarij v Rottenburgu.
376
