Page 377 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 377
FRANCE MARTIN DOLINAR
jočim režimom. V številnih diplomatsko izpiljenih pisnih vlogah je
Bertram neumorno protestiral proti slehernemu posegu oblasti v
cerkvene zadeve in proti kršitvam temeljnih človekovih pravic.
Nasprotno pa je berlinski škof Konrad von Preysing (1880–1959),29
šolani pravnik in diplomat, zastopal mnenje, da je treba že na začetku
neučinkovite diplomatske proteste proti do Cerkve sov ražni politiki
in kršitvam temeljnih človekovih pravic nacionalsocialističnega reži-
ma nadgraditi z javnimi protesti in tudi tako vernikom jasno pove-
dati, kakšno je njihovo stališče do za kristjana v vsakem pogledu
nesprejemljivega ravnanja vladajočih oblastnikov in pripadnikov
stranke. V svoji pridigah in pastirskih pismih je odločno nasprotoval
nacionalsocialistični ideologiji. »Nobena oblast na zemlji nima pra-
vice človeka prisiliti k dejanjem, ki so proti njegovi vesti in proti res-
nici (…) človekova pravica do življenja, do svobode, do lastnine in do
družine ni in ne sme biti odvisna od samovolje oblasti. Te pravice
oblast ne sme odreči tudi tistim, ki niso naše krvi ali ne govorijo na-
šega jezika,« je škof Preysing zapisal v pastirskem pismu 13. decembra
1941.30 Skupaj z münsterskim škofom Clemensom Augustom von
Galenom (1878–1946)31 in škofom Josephom Godehardom Machen-
som (1886–1956) iz Hildesheima32 so bili zagovorniki odločne javne
kritike Hitlerjevega režima. Čeprav je njihova stališča podpiral tudi
papež Pij XI. (1922–1939), je skupina okrog kardinala Bertrama nji-
hova stališča zavrnila.
Stopnjevanje nasilja nacionalsocialističnega režima proti Cerkvi je
vzpodbudila nemške škofe, da so leta 1936 zaprosili papeža, naj pro-
ti temu javno protestira. Nemško napisano encikliko Mit brennender
Sorge so skrivaj razširili in jo 21. marca 1937 brali s prižnic na ozemlju
vsega Reicha. V njej je papež poleg Cerkvi sovražne politike nacional-
socialističnega režima obsodil tudi njegove ideološke temelje: »Kdor
pleme (raso) ali narod ali državo ali državno obliko ali nosilce držav-
ne oblasti ali druge temeljne vrednote človeškega občestva – ki zavze-
majo v zemeljskem redu bistveno in spoštovanja vredno mesto – iz
29 1932–1935 škof v Eichstättu, 1935–1950 škof v Berlinu; 1946 kardinal.
30 Wikipedija.org/Wiki/Konrad_Graf_von_Preysing (15. 5. 2014).
31 1933–1946 škof v Münstru; 1945 kardinal.
32 Škof v Hildesheimu 1934–1956.
375
jočim režimom. V številnih diplomatsko izpiljenih pisnih vlogah je
Bertram neumorno protestiral proti slehernemu posegu oblasti v
cerkvene zadeve in proti kršitvam temeljnih človekovih pravic.
Nasprotno pa je berlinski škof Konrad von Preysing (1880–1959),29
šolani pravnik in diplomat, zastopal mnenje, da je treba že na začetku
neučinkovite diplomatske proteste proti do Cerkve sov ražni politiki
in kršitvam temeljnih človekovih pravic nacionalsocialističnega reži-
ma nadgraditi z javnimi protesti in tudi tako vernikom jasno pove-
dati, kakšno je njihovo stališče do za kristjana v vsakem pogledu
nesprejemljivega ravnanja vladajočih oblastnikov in pripadnikov
stranke. V svoji pridigah in pastirskih pismih je odločno nasprotoval
nacionalsocialistični ideologiji. »Nobena oblast na zemlji nima pra-
vice človeka prisiliti k dejanjem, ki so proti njegovi vesti in proti res-
nici (…) človekova pravica do življenja, do svobode, do lastnine in do
družine ni in ne sme biti odvisna od samovolje oblasti. Te pravice
oblast ne sme odreči tudi tistim, ki niso naše krvi ali ne govorijo na-
šega jezika,« je škof Preysing zapisal v pastirskem pismu 13. decembra
1941.30 Skupaj z münsterskim škofom Clemensom Augustom von
Galenom (1878–1946)31 in škofom Josephom Godehardom Machen-
som (1886–1956) iz Hildesheima32 so bili zagovorniki odločne javne
kritike Hitlerjevega režima. Čeprav je njihova stališča podpiral tudi
papež Pij XI. (1922–1939), je skupina okrog kardinala Bertrama nji-
hova stališča zavrnila.
Stopnjevanje nasilja nacionalsocialističnega režima proti Cerkvi je
vzpodbudila nemške škofe, da so leta 1936 zaprosili papeža, naj pro-
ti temu javno protestira. Nemško napisano encikliko Mit brennender
Sorge so skrivaj razširili in jo 21. marca 1937 brali s prižnic na ozemlju
vsega Reicha. V njej je papež poleg Cerkvi sovražne politike nacional-
socialističnega režima obsodil tudi njegove ideološke temelje: »Kdor
pleme (raso) ali narod ali državo ali državno obliko ali nosilce držav-
ne oblasti ali druge temeljne vrednote človeškega občestva – ki zavze-
majo v zemeljskem redu bistveno in spoštovanja vredno mesto – iz
29 1932–1935 škof v Eichstättu, 1935–1950 škof v Berlinu; 1946 kardinal.
30 Wikipedija.org/Wiki/Konrad_Graf_von_Preysing (15. 5. 2014).
31 1933–1946 škof v Münstru; 1945 kardinal.
32 Škof v Hildesheimu 1934–1956.
375
