Page 379 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 379
FRANCE MARTIN DOLINAR
SS še bolj budno nadzirala katoliško duhovščino in skušala vsaj ome-
jiti, če že ne preprečiti delovanje vojaških kuratov med vojaki. Po
zlomu Francije poleti 1940 ni bilo nobenega dvoma več, da želi
vodstvo stranke skupaj s SS in gestapom izkoristiti vojno za dokonč-
ni obračun s katoliško Cerkvijo. Z napadom na samostane leta 1941
je represija dosegla vrhunec. Na ozemlju starega Reicha so ukinili
123 samostanov in cerkvenih ustanov. V tem letu je bilo povprečno
9 duhovnikov na mesec odpeljanih v koncentracijska taborišča.36
Bolj kot izbruh vojne pa je velik del verne nemške javnosti priza-
dela Hitlerjeva grozljiva in nekontrolirana zloraba moči. Pod skriv-
nim imenom »evtanazija« je bilo umorjenih 70 000 duševno in fizič-
no bolnih; številni Sinti in Romi, politični nasprotniki, vojni ujetniki
in tuji delavci so bili žrtve političnega preganjanja in nečloveškega
ravnanja; eskalacija zločinov je dosegla vrhunec z deportacijami in
uničevanjem evropskih Judov.
Kardinal Bertram, ki je bil ob začetku vojne star 80 let, je v nespre-
menjeni obliki nadaljeval svojo politiko protestov, čeprav so grobe
kršitve določil konkordata in predvsem očitno nespoštovanje temelj-
nih človekovih pravic takšen koncept predsednika škofovske konfe-
rence v Fuldi in njegovega kroga že zdavnaj postavile pod vprašaj. Brez
vključitve javnosti je grozilo, da bo trpela identiteta škofovske uči-
teljske službe in ne nazadnje tudi Cerkve same kot varuhinje božjega
reda.
Škof Clemens August von Galen je svoje stališče do politike na-
cionalsocialističnega režima jasno opredelil že v slavnostnem nago-
voru ob praznovanju mučenca Viktorja v mestu Xanten v Spodn jem
Porurju 6. septembra 1936. V svojem govoru je izhajal iz Pavlove misli
v listu Rimljanom, da je vsaka oblast postavljena od Boga (13,1), ki je
po splošno veljavni katoliški moralki utemeljevala lojalnost Cerkve
trenutno vladajočemu režimu. Toda po prepričanju škofa Galna je
vladajoča oblast vedno samo Božja služabnica dostojanstva in zakona.
In v tem je tudi njena omejitev, v tem je tudi zaš čita človekove svobo-
de pred zlorabo oblasti. »Človeška oblast sme pravno obvezujoče
36 Handbuch der Kirchengeschichte, VII., 545; Die Katholiken und das Dritte Reich,
http://www.kath.de/kurs/kg/kg_kl_21.htm (13. januar 2014).
377
SS še bolj budno nadzirala katoliško duhovščino in skušala vsaj ome-
jiti, če že ne preprečiti delovanje vojaških kuratov med vojaki. Po
zlomu Francije poleti 1940 ni bilo nobenega dvoma več, da želi
vodstvo stranke skupaj s SS in gestapom izkoristiti vojno za dokonč-
ni obračun s katoliško Cerkvijo. Z napadom na samostane leta 1941
je represija dosegla vrhunec. Na ozemlju starega Reicha so ukinili
123 samostanov in cerkvenih ustanov. V tem letu je bilo povprečno
9 duhovnikov na mesec odpeljanih v koncentracijska taborišča.36
Bolj kot izbruh vojne pa je velik del verne nemške javnosti priza-
dela Hitlerjeva grozljiva in nekontrolirana zloraba moči. Pod skriv-
nim imenom »evtanazija« je bilo umorjenih 70 000 duševno in fizič-
no bolnih; številni Sinti in Romi, politični nasprotniki, vojni ujetniki
in tuji delavci so bili žrtve političnega preganjanja in nečloveškega
ravnanja; eskalacija zločinov je dosegla vrhunec z deportacijami in
uničevanjem evropskih Judov.
Kardinal Bertram, ki je bil ob začetku vojne star 80 let, je v nespre-
menjeni obliki nadaljeval svojo politiko protestov, čeprav so grobe
kršitve določil konkordata in predvsem očitno nespoštovanje temelj-
nih človekovih pravic takšen koncept predsednika škofovske konfe-
rence v Fuldi in njegovega kroga že zdavnaj postavile pod vprašaj. Brez
vključitve javnosti je grozilo, da bo trpela identiteta škofovske uči-
teljske službe in ne nazadnje tudi Cerkve same kot varuhinje božjega
reda.
Škof Clemens August von Galen je svoje stališče do politike na-
cionalsocialističnega režima jasno opredelil že v slavnostnem nago-
voru ob praznovanju mučenca Viktorja v mestu Xanten v Spodn jem
Porurju 6. septembra 1936. V svojem govoru je izhajal iz Pavlove misli
v listu Rimljanom, da je vsaka oblast postavljena od Boga (13,1), ki je
po splošno veljavni katoliški moralki utemeljevala lojalnost Cerkve
trenutno vladajočemu režimu. Toda po prepričanju škofa Galna je
vladajoča oblast vedno samo Božja služabnica dostojanstva in zakona.
In v tem je tudi njena omejitev, v tem je tudi zaš čita človekove svobo-
de pred zlorabo oblasti. »Človeška oblast sme pravno obvezujoče
36 Handbuch der Kirchengeschichte, VII., 545; Die Katholiken und das Dritte Reich,
http://www.kath.de/kurs/kg/kg_kl_21.htm (13. januar 2014).
377
