Page 380 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 380
[TUDIJSKI VE^ERI
ukazovati samo v soglasju z Božjo voljo. Brez pravičnosti je po bese-
dah sv. Avguština človeška družba potisnjena na raven razbojniške
tolpe. Zato velja beseda: Boga je treba bolj poslušati ko ljudi (Apd 5,
29) (…) Kajti v trenutku, ko človeška oblast v svojih ukazih nasprotu-
je jasno spoznani in v svoji vesti izpričani Božji volji, preneha biti
Božja služabnica, uniči lastno dostojanstvo, izgubi pravico do ukazo-
vanja, zlorabi svojo oblast do nagrajevanja in do kaznovanja ter po-
skuša zločinsko zadušiti od Boga dano svobodo človekove osebnosti,
ki je Božja podoba v človeku«.37
Na sicer skrbno varovani tajni program evtanazije poleti 1941 je
škof Galen odgovoril s tremi pridigami v juliju in avgustu 1941, v
katerih je ostro in nedvoumno obsodil program evtanazije: »(…) tu
gre za ljudi, naše soljudi, naše brate in sestre! Uboge ljudi, bolne lju-
di, recimo neproduktivne ljudi. Toda ali so s tem izgubili pravico do
življenja? Ali imaš ti, ali imam jaz samo toliko časa pravico živeti,
dokler sem produktiven, oziroma dokler nas drugi priznajo za pro-
duktivne?«38 Njegove pridige so v prepisih in tajnih tiskih preplavile
Evropo.
Njegov odločen nastop je zaradi izjemnega odziva domače in tuje
javnosti spravil v zadrego vodstvo nacionalsocialistične stranke. Škof
Galen je že novembra 1939 načrtoval javne proteste proti pogromu
Judov, vendar so ga predstavniki Judov v Münstru prosili, naj tega
ne stori, da ne bi še poslabšal njihovega položaja. Njegova neprizane
sljiva obtožba proti zasegu samostanov, proti izgonu redovnikov in
proti organiziranim umorom starostno oslabelih in duševnih bolni-
kov, je bila v danih razmerah leta 1941 dejansko najuspešnejša oblika
protesta. Njegove pridige niso imele namena pozivati k odkritemu
uporu, vendar je imel njegov teološko pastoralno motivirani protest
izjemen političen učinek doma in v tujini.39 Vrh stranke je sklenil
škofa Galna nemudoma odstraniti. Hitlerjev tajnik Martin Bormann
(1900–1945) je zahteval, da škofa Galna za zgled javno obesijo. Izvr-
37 http:de. wikipedija.org/wiki/Clemens_August_Graf_von Galen (15. 5. 2014).
38 Prav tam.
39 Lewy Guenter, Mit festem Schritt ins Neue Reich. Die Katholische Kirche zwischen
Kreuz und Hakenkreuz. Http://www.spegel.de/spiegel/print/d-46169860.html
(23. januar 2014).
378
ukazovati samo v soglasju z Božjo voljo. Brez pravičnosti je po bese-
dah sv. Avguština človeška družba potisnjena na raven razbojniške
tolpe. Zato velja beseda: Boga je treba bolj poslušati ko ljudi (Apd 5,
29) (…) Kajti v trenutku, ko človeška oblast v svojih ukazih nasprotu-
je jasno spoznani in v svoji vesti izpričani Božji volji, preneha biti
Božja služabnica, uniči lastno dostojanstvo, izgubi pravico do ukazo-
vanja, zlorabi svojo oblast do nagrajevanja in do kaznovanja ter po-
skuša zločinsko zadušiti od Boga dano svobodo človekove osebnosti,
ki je Božja podoba v človeku«.37
Na sicer skrbno varovani tajni program evtanazije poleti 1941 je
škof Galen odgovoril s tremi pridigami v juliju in avgustu 1941, v
katerih je ostro in nedvoumno obsodil program evtanazije: »(…) tu
gre za ljudi, naše soljudi, naše brate in sestre! Uboge ljudi, bolne lju-
di, recimo neproduktivne ljudi. Toda ali so s tem izgubili pravico do
življenja? Ali imaš ti, ali imam jaz samo toliko časa pravico živeti,
dokler sem produktiven, oziroma dokler nas drugi priznajo za pro-
duktivne?«38 Njegove pridige so v prepisih in tajnih tiskih preplavile
Evropo.
Njegov odločen nastop je zaradi izjemnega odziva domače in tuje
javnosti spravil v zadrego vodstvo nacionalsocialistične stranke. Škof
Galen je že novembra 1939 načrtoval javne proteste proti pogromu
Judov, vendar so ga predstavniki Judov v Münstru prosili, naj tega
ne stori, da ne bi še poslabšal njihovega položaja. Njegova neprizane
sljiva obtožba proti zasegu samostanov, proti izgonu redovnikov in
proti organiziranim umorom starostno oslabelih in duševnih bolni-
kov, je bila v danih razmerah leta 1941 dejansko najuspešnejša oblika
protesta. Njegove pridige niso imele namena pozivati k odkritemu
uporu, vendar je imel njegov teološko pastoralno motivirani protest
izjemen političen učinek doma in v tujini.39 Vrh stranke je sklenil
škofa Galna nemudoma odstraniti. Hitlerjev tajnik Martin Bormann
(1900–1945) je zahteval, da škofa Galna za zgled javno obesijo. Izvr-
37 http:de. wikipedija.org/wiki/Clemens_August_Graf_von Galen (15. 5. 2014).
38 Prav tam.
39 Lewy Guenter, Mit festem Schritt ins Neue Reich. Die Katholische Kirche zwischen
Kreuz und Hakenkreuz. Http://www.spegel.de/spiegel/print/d-46169860.html
(23. januar 2014).
378
