Page 382 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 382
[TUDIJSKI VE^ERI
nega dobrega: Nad nedolžnimi in nemočnimi duševnimi bolniki, nad
neozdravljivimi in smrtno poškodovanimi, nad prizadetimi in živ
ljenja nesposobnimi novorojenčki, nad nedolžnimi talci in razoro
ženimi vojnimi ujetniki ali kaznjenci, nad ljudmi tujih ras in rodov.
Tudi oblast sme in more na smrt obsodili le resnično smrti vredne
zločince«.42
V pogojih popolne diktature in vladavine terorja v letih vojne so
bile konkretne oblike nasprotovanja nacionalsocialistični ideologiji
prepuščene odločitvi posameznika. Berlinski stolni prošt Bernhard
Lichtenberg, ki je bil zaradi svojega »državi sovražnega« delovanja v
prid Judom aretiran, je na zaslišanju 25. oktobra 1941 uradniku ge-
stapa med drugim povedal: »Moja usmeritev do trenutne nacional-
socialistične države se ravna po navodilu apostola Pavla, ki jo je zapi-
sal v 13. poglavju lista Rimljanom.43 S tem želim reči, da državo kot
tako priznavam. Kot katoliški duhovnik pa ne morem vnaprej pritr-
diti vsaki odredbi in ukrepu vlade. (…) Če so vladne odredbe in ukre-
pi v nasprotju z razodetim naukom krščanske vere in s tem tudi
proti moji duhovniški vesti, bom sledil svoji vesti in prevzel nase vse
posledice, ki me bodo zaradi tega zadele. To je razvidno tudi iz tega,
da notranje odklanjam evakuacijo nearijcev z vsemi njenimi spremlje-
valnimi pojavi, ker je uperjena proti glavni krščanski zapovedi: ljubi
svojega bližnjega, kakor samega sebe, in jaz priznavam tudi Jude za
svoje bližnje, ki imajo nesmrtno, po Božji podobi ustvarjeno dušo.«44
22. maja 1942 je bil Lichtenberg obsojen na dve leti zapora. Ne-
posredno po izpustitvi ga je gestapo ponovno aretiral in poslal v
koncentracijsko taborišče Dachau. Škofovo posredovanje zanj je bilo
neuspešno. Med transportom tja je Lichtenberg 5. novembra 1943 v
Hofu umrl. Njegovo že dolgo načeto zdravje ni več zdržalo fizičnih
in psihičnih naporov transporta.
S pogumnim pričevanjem proti Hitlerjevemu režimu Lichtenberg
še zdaleč ni bil edini. Podobno kot on so se številni katoličani zaradi
svoje vesti odločili za aktivni odpor proti nacionalsocializmu. Ko je
42 Handbuch der Kirchengeschichte, VII., 550.
43 Besedilo glej op. 18.
44 Iz zapisnika gestapa v: Die Katholiken und das Dritte Reich, http://www.kath.
de/kurs/kg/kg_kl_21.htm, str. 7 (13. januar 2014.
380
nega dobrega: Nad nedolžnimi in nemočnimi duševnimi bolniki, nad
neozdravljivimi in smrtno poškodovanimi, nad prizadetimi in živ
ljenja nesposobnimi novorojenčki, nad nedolžnimi talci in razoro
ženimi vojnimi ujetniki ali kaznjenci, nad ljudmi tujih ras in rodov.
Tudi oblast sme in more na smrt obsodili le resnično smrti vredne
zločince«.42
V pogojih popolne diktature in vladavine terorja v letih vojne so
bile konkretne oblike nasprotovanja nacionalsocialistični ideologiji
prepuščene odločitvi posameznika. Berlinski stolni prošt Bernhard
Lichtenberg, ki je bil zaradi svojega »državi sovražnega« delovanja v
prid Judom aretiran, je na zaslišanju 25. oktobra 1941 uradniku ge-
stapa med drugim povedal: »Moja usmeritev do trenutne nacional-
socialistične države se ravna po navodilu apostola Pavla, ki jo je zapi-
sal v 13. poglavju lista Rimljanom.43 S tem želim reči, da državo kot
tako priznavam. Kot katoliški duhovnik pa ne morem vnaprej pritr-
diti vsaki odredbi in ukrepu vlade. (…) Če so vladne odredbe in ukre-
pi v nasprotju z razodetim naukom krščanske vere in s tem tudi
proti moji duhovniški vesti, bom sledil svoji vesti in prevzel nase vse
posledice, ki me bodo zaradi tega zadele. To je razvidno tudi iz tega,
da notranje odklanjam evakuacijo nearijcev z vsemi njenimi spremlje-
valnimi pojavi, ker je uperjena proti glavni krščanski zapovedi: ljubi
svojega bližnjega, kakor samega sebe, in jaz priznavam tudi Jude za
svoje bližnje, ki imajo nesmrtno, po Božji podobi ustvarjeno dušo.«44
22. maja 1942 je bil Lichtenberg obsojen na dve leti zapora. Ne-
posredno po izpustitvi ga je gestapo ponovno aretiral in poslal v
koncentracijsko taborišče Dachau. Škofovo posredovanje zanj je bilo
neuspešno. Med transportom tja je Lichtenberg 5. novembra 1943 v
Hofu umrl. Njegovo že dolgo načeto zdravje ni več zdržalo fizičnih
in psihičnih naporov transporta.
S pogumnim pričevanjem proti Hitlerjevemu režimu Lichtenberg
še zdaleč ni bil edini. Podobno kot on so se številni katoličani zaradi
svoje vesti odločili za aktivni odpor proti nacionalsocializmu. Ko je
42 Handbuch der Kirchengeschichte, VII., 550.
43 Besedilo glej op. 18.
44 Iz zapisnika gestapa v: Die Katholiken und das Dritte Reich, http://www.kath.
de/kurs/kg/kg_kl_21.htm, str. 7 (13. januar 2014.
380
