Page 383 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 383
FRANCE MARTIN DOLINAR
karizmatični mladinski voditelj v škofiji Münster, diakon Karl Lei-
sner (1915–1945), obžaloval ponesrečen napad 8. novembra 1939
(»Škoda, da ni zadelo tudi Führerja.«), ga je gestapo že naslednji dan
aretiral. Najprej so ga poslali v taborišče Sachsenhausen pri Berlinu,
decembra 1940 pa v Dachau. Ker je bil zaradi tuberkuloze v smrtni
nevarnosti, so ga 17. decembra 1944 v taborišču skrivaj posvetili za
duhovnika. Umrl je 12. avgusta 1945, kmalu po tem, ko so Američa-
ni osvobodili Dachau.
Močneje kot institucionalna Cerkev so se številni posamezniki
prek osebnih stikov povezovali v opozicijske protinacistične skupine.
Tako so jezuitska patra Augustin Rösch (1893–1961) in Lothar König
(1906–1046) ter pravni pooblaščenec škofovske konference v Fuldi
Georg Angermaier (1913–1945) skušali prepričati škofe k jasni javni
obsodbi nacionalsocialistične politike. Njihov največji uspeh je bil že
omenjeno branje pastirskega pisma o desetih božjih zapovedih sep-
tembra 1943, ki so ga tudi aktivno pomagali sestaviti. P. Rösch je bil
že na začetku udeležen pri načrtovanem prevratu in novi ureditvi
povojne Nemčije, ki se je oblikovala v t. i. Kreisauerskem krogu.45 V ta
odporniški krog je p. Rösch uvedel tudi jezuitska sobrata Lotharja
Königa in Alfreda Delpa (1907–1945).46 Delp je nato v Kreisauerskem
krogu pomembno vplival pri načrtovanju nove podobe Nemčije in
Evrope po vojni v duhu katoliškega socialnega nauka. Delpu se je
pridružila tudi centrala katoliškega delavskega gibanja Kettelerhaus
v Kölnu. Njihov generalni predsednik Otto Müller (1870–1944) in
drugi katoliški delavski voditelji, med njimi Jakob Kaiser (1888–1961),
Bernhard Letterhaus (1894–1944) in Nikolaus Groß (1898–1945), so
kot prepričani protinacisti od leta 1933 dalje branili krščanske sindi-
kate, združenja katoliških delavcev in pomočnikov pred uničenjem
in hkrati načrtovali novo družbeno in politično ureditev. Prek Delpa
in berlinskega advokata Josefa Wirmerja (1901–1944) je kölnski krog
vzdrževal stike tudi z odporniško skupino okrog vidnega politika iz
45 »Der Kreisauer Kreis« je bila meščanska odporniška skupina, ki se je v času nacio
nalsocializma ukvarjala z načrti političnega družbenega preoblikovanja po pro-
padu Hitlerjevega režima, gl.: http://de.wikipedia.org/wiki/Krfeisauer_Kreis (17.
februar 2014); Die Katholiken und das Dritte Reich, http://www.kath.de/kurs/
kg/kg_k l_21.htm, str. 7 (13. januar 2014).
46 Gestapo ga je aretiral 28. julija 1944, usmrtili so ga 2. februarja 1945.
381
karizmatični mladinski voditelj v škofiji Münster, diakon Karl Lei-
sner (1915–1945), obžaloval ponesrečen napad 8. novembra 1939
(»Škoda, da ni zadelo tudi Führerja.«), ga je gestapo že naslednji dan
aretiral. Najprej so ga poslali v taborišče Sachsenhausen pri Berlinu,
decembra 1940 pa v Dachau. Ker je bil zaradi tuberkuloze v smrtni
nevarnosti, so ga 17. decembra 1944 v taborišču skrivaj posvetili za
duhovnika. Umrl je 12. avgusta 1945, kmalu po tem, ko so Američa-
ni osvobodili Dachau.
Močneje kot institucionalna Cerkev so se številni posamezniki
prek osebnih stikov povezovali v opozicijske protinacistične skupine.
Tako so jezuitska patra Augustin Rösch (1893–1961) in Lothar König
(1906–1046) ter pravni pooblaščenec škofovske konference v Fuldi
Georg Angermaier (1913–1945) skušali prepričati škofe k jasni javni
obsodbi nacionalsocialistične politike. Njihov največji uspeh je bil že
omenjeno branje pastirskega pisma o desetih božjih zapovedih sep-
tembra 1943, ki so ga tudi aktivno pomagali sestaviti. P. Rösch je bil
že na začetku udeležen pri načrtovanem prevratu in novi ureditvi
povojne Nemčije, ki se je oblikovala v t. i. Kreisauerskem krogu.45 V ta
odporniški krog je p. Rösch uvedel tudi jezuitska sobrata Lotharja
Königa in Alfreda Delpa (1907–1945).46 Delp je nato v Kreisauerskem
krogu pomembno vplival pri načrtovanju nove podobe Nemčije in
Evrope po vojni v duhu katoliškega socialnega nauka. Delpu se je
pridružila tudi centrala katoliškega delavskega gibanja Kettelerhaus
v Kölnu. Njihov generalni predsednik Otto Müller (1870–1944) in
drugi katoliški delavski voditelji, med njimi Jakob Kaiser (1888–1961),
Bernhard Letterhaus (1894–1944) in Nikolaus Groß (1898–1945), so
kot prepričani protinacisti od leta 1933 dalje branili krščanske sindi-
kate, združenja katoliških delavcev in pomočnikov pred uničenjem
in hkrati načrtovali novo družbeno in politično ureditev. Prek Delpa
in berlinskega advokata Josefa Wirmerja (1901–1944) je kölnski krog
vzdrževal stike tudi z odporniško skupino okrog vidnega politika iz
45 »Der Kreisauer Kreis« je bila meščanska odporniška skupina, ki se je v času nacio
nalsocializma ukvarjala z načrti političnega družbenega preoblikovanja po pro-
padu Hitlerjevega režima, gl.: http://de.wikipedia.org/wiki/Krfeisauer_Kreis (17.
februar 2014); Die Katholiken und das Dritte Reich, http://www.kath.de/kurs/
kg/kg_k l_21.htm, str. 7 (13. januar 2014).
46 Gestapo ga je aretiral 28. julija 1944, usmrtili so ga 2. februarja 1945.
381
