Page 384 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 384
[TUDIJSKI VE^ERI
Leipziga in odločnega protinacista Carla Friedricha Goerdelerja
(1884–1945).47 Po načrtovani odstavitvi Hitlerja naj bi Goerdeler
prevzel mesto kanclerja, Wirmer je bil predviden za pravosodnega in
Letterhaus za ministra za obnovo. Spodleteli atentat na Hitlerja 20.
junija 1944 je sprožil preganjanje, v katerem so poleg vodilnih oseb-
nosti odporniškega gibanja padli tudi njihovi katoliški zastopniki.
Čeprav je bil aktivni politični odpor proti nacionalsocializmu stvar
manjšine med katoličani, ne gre spregledati, da so katoličani v ob-
rambi sistema krščanskih vrednost in občečloveških norm množično
nasprotovali nacionalsocialističnemu pogledu na svet in njegovim
totalitarnim pretenzijam. Zato je treba biti pri presojanju ravnanja
katoliške Cerkve v Nemčiji v času nacističnega režima previden, pred-
vsem pa se izogibati presoji posameznih osebnosti zgolj na podlagi
iz širšega konteksta iztrganih izjav. Temu se vedno ne zmorejo izo-
gniti niti drugače odlični zgodovinarji in publicisti. Judovski publicist
Lewy Guenter48 se je, na primer, v svoji kritiki omejil na medvojne
izjave nemških škofov. Čeprav jih sicer visoko ceni, jim očita, da v
nasprotju z nizozemskimi, belgijskimi in francoskimi škofi v svojih
izjavah niso tudi izrecno imenovali Judov, priznava pa, da so si števil-
ni med njimi prizadevali za reševanje Judov in tudi za njihovo izselitev
iz Nemčije, dokler je bilo možno. Res pa je, da se kljub odločnemu
nasprotovanju nacionalsocialistični ideologiji in nič manj odločnemu
zavračanju kršitev temeljnih človekovih pravic nemški škofje kot ce-
lota na ravni škofovske konference žal niso uspeli poenotiti za skupen
odločen javni protest proti zločinom nacionalsocializma, kakor sta
to storila npr. münsterski škof Clemens August von Galen in berlin-
ski škof Konrad von Preysing. Delo protinacističnih gibanj in posa-
meznikov v Nemčiji pa bi vsekakor zaslužilo podrobnejšo obravnavo
in večjo pozornost strokovne in publicistične javnosti.
47 Nemški jurist, eden od vodij neuspelega atentata na Hitlerja 20. julija 1944, po
odstranitvi Hitlerja predviden za nemškega kanclerja. Po neuspelem atentatu
obsojen na smrt in usmrčen 2. februarja 1945.
48 Guenter U. Lewy, rojen 1923 v Breslauu, 1939 emigriral v Palestino in 1946 v ZDA,
kjer je leta 1957 doktoriral na Columbia Universtity in postal nato profesor
političnih znanosti na univerzi v Massachusettsu.
382
Leipziga in odločnega protinacista Carla Friedricha Goerdelerja
(1884–1945).47 Po načrtovani odstavitvi Hitlerja naj bi Goerdeler
prevzel mesto kanclerja, Wirmer je bil predviden za pravosodnega in
Letterhaus za ministra za obnovo. Spodleteli atentat na Hitlerja 20.
junija 1944 je sprožil preganjanje, v katerem so poleg vodilnih oseb-
nosti odporniškega gibanja padli tudi njihovi katoliški zastopniki.
Čeprav je bil aktivni politični odpor proti nacionalsocializmu stvar
manjšine med katoličani, ne gre spregledati, da so katoličani v ob-
rambi sistema krščanskih vrednost in občečloveških norm množično
nasprotovali nacionalsocialističnemu pogledu na svet in njegovim
totalitarnim pretenzijam. Zato je treba biti pri presojanju ravnanja
katoliške Cerkve v Nemčiji v času nacističnega režima previden, pred-
vsem pa se izogibati presoji posameznih osebnosti zgolj na podlagi
iz širšega konteksta iztrganih izjav. Temu se vedno ne zmorejo izo-
gniti niti drugače odlični zgodovinarji in publicisti. Judovski publicist
Lewy Guenter48 se je, na primer, v svoji kritiki omejil na medvojne
izjave nemških škofov. Čeprav jih sicer visoko ceni, jim očita, da v
nasprotju z nizozemskimi, belgijskimi in francoskimi škofi v svojih
izjavah niso tudi izrecno imenovali Judov, priznava pa, da so si števil-
ni med njimi prizadevali za reševanje Judov in tudi za njihovo izselitev
iz Nemčije, dokler je bilo možno. Res pa je, da se kljub odločnemu
nasprotovanju nacionalsocialistični ideologiji in nič manj odločnemu
zavračanju kršitev temeljnih človekovih pravic nemški škofje kot ce-
lota na ravni škofovske konference žal niso uspeli poenotiti za skupen
odločen javni protest proti zločinom nacionalsocializma, kakor sta
to storila npr. münsterski škof Clemens August von Galen in berlin-
ski škof Konrad von Preysing. Delo protinacističnih gibanj in posa-
meznikov v Nemčiji pa bi vsekakor zaslužilo podrobnejšo obravnavo
in večjo pozornost strokovne in publicistične javnosti.
47 Nemški jurist, eden od vodij neuspelega atentata na Hitlerja 20. julija 1944, po
odstranitvi Hitlerja predviden za nemškega kanclerja. Po neuspelem atentatu
obsojen na smrt in usmrčen 2. februarja 1945.
48 Guenter U. Lewy, rojen 1923 v Breslauu, 1939 emigriral v Palestino in 1946 v ZDA,
kjer je leta 1957 doktoriral na Columbia Universtity in postal nato profesor
političnih znanosti na univerzi v Massachusettsu.
382
