Page 385 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 385
BILO JE POVEDANO
Anton Breznik
LITERARNA TRADICIJA
V »EVANGELIJIH IN LISTIH«
[170a] Z Evangeliji in listi* so se bavili doslej, žal, samo bibliografi,
ki so nam zabeležili naslove, zanimive predgovore in druge zunanje
stvari posameznih izdaj in njihovih prirediteljev, a notranjega dela ni
nihče ocenil. […]
[170b] Jaz sem se s svojega stališča lotil proučevanja listov in evan-
gelijev – od najnovejše ljubljanske in lavantinaske izdaje (izšli leta
1912.) do najstarejše Hrenove in sem jih primerjal s celotnimi prevo-
di sv. pisma (Krek, britanska družba, Wolf, Japelj, Küzmič, Dalmatin,
Trubar) ter z viri, katere so rabili slovenski prevajalci (Luter, Allioli
i. dr.), in z drugimi deli, ki so z njimi v kaki zvezi, t. j. z grškim izvir-
nikom, z latinsko vulgato itd.
Rezultat preiskovanja je ob kratkem ta-le:
Vse izdaje evangelijev in listov, izvzemši Dajnkovih v sekovski
škofiji (ogrskoslovenskih nisem mogel dobiti, pa so najbrž samostoj-
ne, kakor je tudi Küzmičev prevod novega zakona [1771] neodvisen
od Dalmatina), so med seboj v zvezi. Vse so nastale iz izdaj ljubljanske
škofije in te izvirajo iz prvotne Hrenove izdaje. Vsak prirejevalec se je
naslanjal na prejšnjo izdajo evangelijev in listov ali pa na prejšnji
prevod sv. pisma. Isto je storil tudi Hren, ki je z malimi izjemami
prevzel evangelije in liste iz Dalmatinove »Biblie«. Dalmatin pa je
dobesedno, ali bolje, po črki prevel Lutra in uporabljal pri tem Tru-
barja in nekaj ma[171a]lega tudi [Sebastijana] Krelja in Jurišiča [Juri-
ja Juričiča]. Tako imamo od Trubarja, Dalmatina ter Lutra pa do
* Gl. pojasnila na str. 392–393. – Ured.
383
Anton Breznik
LITERARNA TRADICIJA
V »EVANGELIJIH IN LISTIH«
[170a] Z Evangeliji in listi* so se bavili doslej, žal, samo bibliografi,
ki so nam zabeležili naslove, zanimive predgovore in druge zunanje
stvari posameznih izdaj in njihovih prirediteljev, a notranjega dela ni
nihče ocenil. […]
[170b] Jaz sem se s svojega stališča lotil proučevanja listov in evan-
gelijev – od najnovejše ljubljanske in lavantinaske izdaje (izšli leta
1912.) do najstarejše Hrenove in sem jih primerjal s celotnimi prevo-
di sv. pisma (Krek, britanska družba, Wolf, Japelj, Küzmič, Dalmatin,
Trubar) ter z viri, katere so rabili slovenski prevajalci (Luter, Allioli
i. dr.), in z drugimi deli, ki so z njimi v kaki zvezi, t. j. z grškim izvir-
nikom, z latinsko vulgato itd.
Rezultat preiskovanja je ob kratkem ta-le:
Vse izdaje evangelijev in listov, izvzemši Dajnkovih v sekovski
škofiji (ogrskoslovenskih nisem mogel dobiti, pa so najbrž samostoj-
ne, kakor je tudi Küzmičev prevod novega zakona [1771] neodvisen
od Dalmatina), so med seboj v zvezi. Vse so nastale iz izdaj ljubljanske
škofije in te izvirajo iz prvotne Hrenove izdaje. Vsak prirejevalec se je
naslanjal na prejšnjo izdajo evangelijev in listov ali pa na prejšnji
prevod sv. pisma. Isto je storil tudi Hren, ki je z malimi izjemami
prevzel evangelije in liste iz Dalmatinove »Biblie«. Dalmatin pa je
dobesedno, ali bolje, po črki prevel Lutra in uporabljal pri tem Tru-
barja in nekaj ma[171a]lega tudi [Sebastijana] Krelja in Jurišiča [Juri-
ja Juričiča]. Tako imamo od Trubarja, Dalmatina ter Lutra pa do
* Gl. pojasnila na str. 392–393. – Ured.
383
