Page 386 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 386
BILO JE POVEDANO
najnovejših izdaj nepretrgano tradicijo. Isto razmerje nahajamo tudi
pri celotnih prevodih sv. pisma – tu govorim le o novem zakonu, toda
posamezni poskusi, ki sem jih naredil pri starem zakonu, nam priča-
jo isto: Japelj je popravljeni Dalmatin, Wolf popravljeni Japelj – Küz-
mič je, kakor rečeno, neodvisen od slovenskih predlog – in prevod dr.
Kreka v družbi sv. Mohorja se poleg prevoda britanske družbe in
ruske izdaje sv. sinoda močno naslanja na Wolfa. Tradicija je posebno
z jezikovno-formalne strani jako močna. Vsi so večinoma le frazeolo-
gično in stilistično izpopolnjevali prejšnje prevode, vsega besedila na
podlagi grškega izvirnika in latinske vulgate pa ni nihče izboljšal.
Tako je ostalo še iz Dalmatinove biblije mnogo pomanjkljivosti in
stvarnih napak, ki so se od pisatelja do pisatelja prepisovale. Ker se je
vsak tako tesno oklepal svojega prednika, je tudi slovenski jezik v njih
precej zaostal in ne dosega visokega napredka zadnjih 70–80 let.
Končno je ob teh okolnostih tudi umljivo, da ni nihče študiral sveto-
pisemske grščine, katere umevanje se je v zadnjih desetletjih jako
poglobilo.
1. Zgodovina izza Trubarja in Dalmatina
Trubar je prevedel, kakor znano, ves novi zakon in psalme. […] Leta
1582 je zbral vse prevode novega zakona in jih z nekaterimi spremem-
bami izdal pod naslovom »Ta celi novi testament«. Toda preden je
izšla ta knjiga, je uporabljal Trubarjeve evangelije že Krelj v prevodu
Spangenbergove postile (1567).1 Pri Krelju imamo že prve nastavke
literarne tradicije, pozneje jih je vedno več. Mnogo bolj kakor Krelj je
uporabljal Trubarja v nedeljskih in prazniških evangelijih Jurij Juri-
šič,2 ki je izdal l. 1578. poleg Kreljevega I. dela tudi II. in III. del Span-
genbergove postile. Nasproti pa tudi Krelj ni bil brez vsakega vpliva
na Trubarja. V novem [171b] zakonu je, kakor je dognal Oblak,3
»marsikaj popravil na podlagi Kreljevega prevoda«.
Vse drugače kakor na ta dva pa je vplival Trubar s svojim prevodom
psalmov in novega zakona na Dalmatina. Dalmatin je pri novem
zakonu svoje »Biblie« (1584) pridržal nad 60 % Trubarjeve frazeolo-
gije, stilističnih in drugih posebnosti. V psalmih ga je mogel manj
384
najnovejših izdaj nepretrgano tradicijo. Isto razmerje nahajamo tudi
pri celotnih prevodih sv. pisma – tu govorim le o novem zakonu, toda
posamezni poskusi, ki sem jih naredil pri starem zakonu, nam priča-
jo isto: Japelj je popravljeni Dalmatin, Wolf popravljeni Japelj – Küz-
mič je, kakor rečeno, neodvisen od slovenskih predlog – in prevod dr.
Kreka v družbi sv. Mohorja se poleg prevoda britanske družbe in
ruske izdaje sv. sinoda močno naslanja na Wolfa. Tradicija je posebno
z jezikovno-formalne strani jako močna. Vsi so večinoma le frazeolo-
gično in stilistično izpopolnjevali prejšnje prevode, vsega besedila na
podlagi grškega izvirnika in latinske vulgate pa ni nihče izboljšal.
Tako je ostalo še iz Dalmatinove biblije mnogo pomanjkljivosti in
stvarnih napak, ki so se od pisatelja do pisatelja prepisovale. Ker se je
vsak tako tesno oklepal svojega prednika, je tudi slovenski jezik v njih
precej zaostal in ne dosega visokega napredka zadnjih 70–80 let.
Končno je ob teh okolnostih tudi umljivo, da ni nihče študiral sveto-
pisemske grščine, katere umevanje se je v zadnjih desetletjih jako
poglobilo.
1. Zgodovina izza Trubarja in Dalmatina
Trubar je prevedel, kakor znano, ves novi zakon in psalme. […] Leta
1582 je zbral vse prevode novega zakona in jih z nekaterimi spremem-
bami izdal pod naslovom »Ta celi novi testament«. Toda preden je
izšla ta knjiga, je uporabljal Trubarjeve evangelije že Krelj v prevodu
Spangenbergove postile (1567).1 Pri Krelju imamo že prve nastavke
literarne tradicije, pozneje jih je vedno več. Mnogo bolj kakor Krelj je
uporabljal Trubarja v nedeljskih in prazniških evangelijih Jurij Juri-
šič,2 ki je izdal l. 1578. poleg Kreljevega I. dela tudi II. in III. del Span-
genbergove postile. Nasproti pa tudi Krelj ni bil brez vsakega vpliva
na Trubarja. V novem [171b] zakonu je, kakor je dognal Oblak,3
»marsikaj popravil na podlagi Kreljevega prevoda«.
Vse drugače kakor na ta dva pa je vplival Trubar s svojim prevodom
psalmov in novega zakona na Dalmatina. Dalmatin je pri novem
zakonu svoje »Biblie« (1584) pridržal nad 60 % Trubarjeve frazeolo-
gije, stilističnih in drugih posebnosti. V psalmih ga je mogel manj
384
