Page 388 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 388
BILO JE POVEDANO
Navzlic germanizirajočemu slogu pa sta Trubar in Dalmatin ustva-
rila dobre prevode in sta v primeri s poznejšimi prevajalci […] prava
velikana. Če bi bili ti storili toliko v svoji vrsti, kakor sta ona dva, bi
imeli danes boljše prevode, kakor jih imamo.
Na poznejše slovensko slovstvo in pisavo (jezik) Trubar direktnim
potem ni več vplival, ker ga je popolnoma odrinil Dalmatin s celotnim
[173a] sv. pismom. S tem je v literaturi izginilo narečje njegovega
rojstnega kraja (Raščica pri Vel. Laščah) z nekaterimi jako starimi
glasovnimi pojavi, s starimi oblikami in posameznimi besedami, ki
so prava muzejska starina našega jezika. Narečje, ki ga je pisal Dal-
matin, doma okoli Krškega, je dosti mlajšega razvoja in je izgubilo
mnogo starih posebnosti. Zanimivo je, da se Dalmatin ni nič oziral
na Trubarjevo narečje in je pisal vse po govorici svojega kraja in je tudi
popolnoma svobodno jemal slovenske izraze namesto Trubarjevih
nemških ali narobe. Tako so na poznejše slovstvo vplivale le oblike,
ki sta jih določila Dalmatin in njegov slovniški mentor Bohorič. […]
2. Hren
Hren je priredil evangelije in liste (1612), kakor smo že omenili, po
Dalmatinu. S tem sta prišla Dalmatin in Luter v našo cerkveno knji-
ževnost in sta do danes tvorila podlago vsem nadaljnjim izdajam
evangelijev in listov ter prevodom sv pisma. Nov prevod se ni izvršil,
vsi prireditelji so negovali in izpopolnjevali le Dalmatinovo besedilo.
Od jezikovno-formalne strani se niti ta poprava ni zvršila – razen
mestoma pri dr. Kreku – in tako smo v rabi časov, načinov, nesloven-
ske trpne oblike, v rabi deležnikov, členkov, besednega reda itd. še
sedaj odvisni od Dal[173b]matina in od Lutrove nemščine, kar je za
nekatere slovenske jezikovne pojave naravnost usodno, ker nemščina
ni isto kar grščina, v kateri je sveto besedilo spisano. […]
Dalmatinovo besedilo se je od Hrena do Japlja (1787) v vseh izda-
jah […] ohranilo še skoro nedotaknjeno. Popravila so se le nekatera
mesta (vsa še danes niso popravljena, kakor bomo videli), ki se ne
ujemajo z vulgato, nekatere posamezne besede in nekateri izrazi, vse
drugo (blizu 90 %) je, razen slovniških oblik, Dalmatinovo. […] Vendar
386
Navzlic germanizirajočemu slogu pa sta Trubar in Dalmatin ustva-
rila dobre prevode in sta v primeri s poznejšimi prevajalci […] prava
velikana. Če bi bili ti storili toliko v svoji vrsti, kakor sta ona dva, bi
imeli danes boljše prevode, kakor jih imamo.
Na poznejše slovensko slovstvo in pisavo (jezik) Trubar direktnim
potem ni več vplival, ker ga je popolnoma odrinil Dalmatin s celotnim
[173a] sv. pismom. S tem je v literaturi izginilo narečje njegovega
rojstnega kraja (Raščica pri Vel. Laščah) z nekaterimi jako starimi
glasovnimi pojavi, s starimi oblikami in posameznimi besedami, ki
so prava muzejska starina našega jezika. Narečje, ki ga je pisal Dal-
matin, doma okoli Krškega, je dosti mlajšega razvoja in je izgubilo
mnogo starih posebnosti. Zanimivo je, da se Dalmatin ni nič oziral
na Trubarjevo narečje in je pisal vse po govorici svojega kraja in je tudi
popolnoma svobodno jemal slovenske izraze namesto Trubarjevih
nemških ali narobe. Tako so na poznejše slovstvo vplivale le oblike,
ki sta jih določila Dalmatin in njegov slovniški mentor Bohorič. […]
2. Hren
Hren je priredil evangelije in liste (1612), kakor smo že omenili, po
Dalmatinu. S tem sta prišla Dalmatin in Luter v našo cerkveno knji-
ževnost in sta do danes tvorila podlago vsem nadaljnjim izdajam
evangelijev in listov ter prevodom sv pisma. Nov prevod se ni izvršil,
vsi prireditelji so negovali in izpopolnjevali le Dalmatinovo besedilo.
Od jezikovno-formalne strani se niti ta poprava ni zvršila – razen
mestoma pri dr. Kreku – in tako smo v rabi časov, načinov, nesloven-
ske trpne oblike, v rabi deležnikov, členkov, besednega reda itd. še
sedaj odvisni od Dal[173b]matina in od Lutrove nemščine, kar je za
nekatere slovenske jezikovne pojave naravnost usodno, ker nemščina
ni isto kar grščina, v kateri je sveto besedilo spisano. […]
Dalmatinovo besedilo se je od Hrena do Japlja (1787) v vseh izda-
jah […] ohranilo še skoro nedotaknjeno. Popravila so se le nekatera
mesta (vsa še danes niso popravljena, kakor bomo videli), ki se ne
ujemajo z vulgato, nekatere posamezne besede in nekateri izrazi, vse
drugo (blizu 90 %) je, razen slovniških oblik, Dalmatinovo. […] Vendar
386
