Page 390 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 390
BILO JE POVEDANO
Isto nam kažejo tujke Dalmatinovih del in Megiserjevega slovarja.
Hren pa je z občudovanja vredno doslednostjo zavrgel vse, kar se mu
je zdelo tuje (seveda se to takrat še ni dalo tako natančno ločiti kakor
danes), celo že davno udomačene izposojenke, od katerih so nekate-
re še danes v rabi, kakor n. pr. jesih, kreg, berič, ali splošno sprejete
tujke, kakor harfa, kapitan itd. […] Vsega skupaj je odpravil okrog
160–170 tujk, kar je za drobno knjižico jako veliko.10
Znamenito je, da je mnogo novih izrazov vzel od tam, kjer so bili
javnosti že znani, t. j. iz Dalmatinove biblije. Več izrazov je najbrže
našel v besedilu in v opombah »Biblie«, kjer je Dalmatin pojasnjeval
tujke z domačimi besedami in narobe, domače besede s tujkami.
Natančno pa se dá dokazati, da jih je vzel iz besednega »registra« na
koncu »Biblie«, kjer je bilo za tujke mnogo pristnih slovenskih in
kajkavskih besed. […] [226a] Tako so nekatere kajkavske besede, ki
niso bile namenjene Slovencem, ampak Hrvatom samim, postale po
Hrenu last slovenskega naroda. […]
[228a] Tretja Hrenova zasluga je, da je popravil nekatera mesta
Dalmatinovega besedila v stvarnem oziru; spreminjal je večinoma le
posamezne fraze, besede, konstrukcije, oblike itd. Nekatere poprave so
prav spretne in bodo ostale lahko še dolgo v izdajah evangelijev in
listov, vse pa niso bile enako srečne, nekatere stvari je celo pokvaril,
večkrat zato, ker se je vedno bal, da bi se slovensko besedilo ne odda-
ljilo od vulgate. Vendar pa je morebiti ravno tej okolnosti pripisati
dejstvo, da je popravil po latinščini, ki čase mnogo bolje loči kakor
nemščina, več časovnih oblik, ki jih Dalmatin po nemščini ni zadel.
Zanimivo je, da je Hren edini, ki je za Dalmatinom popravljal rabo
časov, izmed drugih se ni nihče brigal za to. Tako se sedanje izdaje v
tem niso dvignile nad Dalmatinovo in Hrenov višino.
[228b] Zanimivo je zasledovati usodo Hrenovih poprav. Velika
večina poprav se je ohranila do najnovejših izdaj, dasi je med njimi že
veliko stvari zastarelih in jezikovno ali stvarno napačnih. Nekaj jih je
prešlo pri odlomkih iz evangelijev in listov tudi v celotne izdaje sv.
pisma in žive še danes v prevodu dr. Kreka in v izdajah britanske
družbe. Nekaj malenkosti so opustili že Schönleben, Hipolit in Pag-
lovec, nekoliko več Pohlin in Japelj. Japelj pa mu je zavrgel tudi precej
dobrih stvari, in sicer ne le njemu, ampak vsem njegovim nasledni-
388
Isto nam kažejo tujke Dalmatinovih del in Megiserjevega slovarja.
Hren pa je z občudovanja vredno doslednostjo zavrgel vse, kar se mu
je zdelo tuje (seveda se to takrat še ni dalo tako natančno ločiti kakor
danes), celo že davno udomačene izposojenke, od katerih so nekate-
re še danes v rabi, kakor n. pr. jesih, kreg, berič, ali splošno sprejete
tujke, kakor harfa, kapitan itd. […] Vsega skupaj je odpravil okrog
160–170 tujk, kar je za drobno knjižico jako veliko.10
Znamenito je, da je mnogo novih izrazov vzel od tam, kjer so bili
javnosti že znani, t. j. iz Dalmatinove biblije. Več izrazov je najbrže
našel v besedilu in v opombah »Biblie«, kjer je Dalmatin pojasnjeval
tujke z domačimi besedami in narobe, domače besede s tujkami.
Natančno pa se dá dokazati, da jih je vzel iz besednega »registra« na
koncu »Biblie«, kjer je bilo za tujke mnogo pristnih slovenskih in
kajkavskih besed. […] [226a] Tako so nekatere kajkavske besede, ki
niso bile namenjene Slovencem, ampak Hrvatom samim, postale po
Hrenu last slovenskega naroda. […]
[228a] Tretja Hrenova zasluga je, da je popravil nekatera mesta
Dalmatinovega besedila v stvarnem oziru; spreminjal je večinoma le
posamezne fraze, besede, konstrukcije, oblike itd. Nekatere poprave so
prav spretne in bodo ostale lahko še dolgo v izdajah evangelijev in
listov, vse pa niso bile enako srečne, nekatere stvari je celo pokvaril,
večkrat zato, ker se je vedno bal, da bi se slovensko besedilo ne odda-
ljilo od vulgate. Vendar pa je morebiti ravno tej okolnosti pripisati
dejstvo, da je popravil po latinščini, ki čase mnogo bolje loči kakor
nemščina, več časovnih oblik, ki jih Dalmatin po nemščini ni zadel.
Zanimivo je, da je Hren edini, ki je za Dalmatinom popravljal rabo
časov, izmed drugih se ni nihče brigal za to. Tako se sedanje izdaje v
tem niso dvignile nad Dalmatinovo in Hrenov višino.
[228b] Zanimivo je zasledovati usodo Hrenovih poprav. Velika
večina poprav se je ohranila do najnovejših izdaj, dasi je med njimi že
veliko stvari zastarelih in jezikovno ali stvarno napačnih. Nekaj jih je
prešlo pri odlomkih iz evangelijev in listov tudi v celotne izdaje sv.
pisma in žive še danes v prevodu dr. Kreka in v izdajah britanske
družbe. Nekaj malenkosti so opustili že Schönleben, Hipolit in Pag-
lovec, nekoliko več Pohlin in Japelj. Japelj pa mu je zavrgel tudi precej
dobrih stvari, in sicer ne le njemu, ampak vsem njegovim nasledni-
388
