Page 48 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 48
RAZPRAVE, [TUDIJE
1 Kljub nekaterim dosedanjim omembam različnosti Megiserjevih
slovarjev6 slednja še ni bila temeljiteje predstavljena. Različno število
slovarsko soočenih jezikov, neenako jezikovno izhodišče (v MD 1592
nemščina, v MTh 1603 latinščina) ter desetletje, ki je preteklo med
njunima izidoma in omogočilo Megiserju boljše poznavanje sloven-
skega jezika in njegovih narečij, dajejo slutiti razlike in spremembe
tudi glede zajetega slovenskega besedja. Neenako jezikovno izhodišče
se je nedvomno odražalo pri obsegu in tipologiji vključevanja besed-
ja, uporabljanega v slovenskih deželah, na oboje pa je vplival tudi z
različnim številom vključenih jezikov pogojeni slovarski koncept.
Stabej na osnovi popolnega izpisa vsega slovenskega besedja, ki je bilo
navedeno v razdelkih, namenjenih slovenskim ustreznicam, ugotavlja,
da je v MTh 1603 zajetih 1870 besed več kot v MD 1592.7 Podatek se
nanaša na število pojavitev, nedoločen pa je tako glede števila vseh
zajetih besed (skupaj z različicami) kot glede načina njihove rabe, saj
ne razločuje med enobesednimi ustreznicami tipa blago8 in pojavitva-
mi, ki so sestavni del opisov (npr. blago na prodajo9).
1.1 Primerjava besedja, zajetega z obema slovarjema in navedenega
v razdelku Windiʃch v MD 1592 ter v razdelkih za slovensko, kranjsko,
6 I. Orel pri analizi vpliva Megiserjevih slovarjev na slovar Vocabolario Italiano e Schiavo,
ki ga je leta 1607 izdal Alasia da Sommaripa, med drugim ugotavlja, da so poleg
velike stopnje ujemanja med primerjanimi slovarji ugotovljive tudi razlike na
pravopisni in glasoslovni ravni, v manjši meri pa tudi na oblikoslovni in bese
dotvorni (Orel 2007: 185), hkrati pa opaža, da MTh 1603 ne vsebuje vseh besed iz
MD 1592, da manjkajo nekatere tvorjenke, zlasti glagolske oblike. Vzorčno navaja,
da je v MD 1592 izpričan nedovršnik napihovati, v MTh 1603 pa glagol napihniti
(Orel 2007: 179).
7 A. Lägreid (1967: XVII) v predgovoru obrnjene različice MD 1592 navaja podatek,
da je v obrnjenem slovarju 4.674 iztočnic, ki skupaj z vsemi pojavitvami dosegajo
število 8.575, Stabej (1977: XXII–XXIII) pa v predgovoru obrnjene različice MTh
1603 navaja podatek o številu vseh pojavitev v slovarju zajetih slovenskih besed,
ki je 10.445. Čeprav so podatki le delno primerljivi, jasno kažejo na povečano
število in bogatejšo pojavnost zajetih besed in njihovih različic v MTh 1603. Nanjo
posredno kaže tudi Stabejev podatek, pridobljen s povprečnim štetjem, da je v
MTh 1603 od 8.000 do 8.500 latinskih gesel (Stabej 1977: XXII).
8 Npr. Divitiae […] Germ. reichthumb […] Sclav. blagu (MTh 1603: I,441).
9 Npr. Mercatura […] Germ. Kauffmanʃchafft […] Sclav. blaguna prodajo (MTh 1603:
II,53).
46
1 Kljub nekaterim dosedanjim omembam različnosti Megiserjevih
slovarjev6 slednja še ni bila temeljiteje predstavljena. Različno število
slovarsko soočenih jezikov, neenako jezikovno izhodišče (v MD 1592
nemščina, v MTh 1603 latinščina) ter desetletje, ki je preteklo med
njunima izidoma in omogočilo Megiserju boljše poznavanje sloven-
skega jezika in njegovih narečij, dajejo slutiti razlike in spremembe
tudi glede zajetega slovenskega besedja. Neenako jezikovno izhodišče
se je nedvomno odražalo pri obsegu in tipologiji vključevanja besed-
ja, uporabljanega v slovenskih deželah, na oboje pa je vplival tudi z
različnim številom vključenih jezikov pogojeni slovarski koncept.
Stabej na osnovi popolnega izpisa vsega slovenskega besedja, ki je bilo
navedeno v razdelkih, namenjenih slovenskim ustreznicam, ugotavlja,
da je v MTh 1603 zajetih 1870 besed več kot v MD 1592.7 Podatek se
nanaša na število pojavitev, nedoločen pa je tako glede števila vseh
zajetih besed (skupaj z različicami) kot glede načina njihove rabe, saj
ne razločuje med enobesednimi ustreznicami tipa blago8 in pojavitva-
mi, ki so sestavni del opisov (npr. blago na prodajo9).
1.1 Primerjava besedja, zajetega z obema slovarjema in navedenega
v razdelku Windiʃch v MD 1592 ter v razdelkih za slovensko, kranjsko,
6 I. Orel pri analizi vpliva Megiserjevih slovarjev na slovar Vocabolario Italiano e Schiavo,
ki ga je leta 1607 izdal Alasia da Sommaripa, med drugim ugotavlja, da so poleg
velike stopnje ujemanja med primerjanimi slovarji ugotovljive tudi razlike na
pravopisni in glasoslovni ravni, v manjši meri pa tudi na oblikoslovni in bese
dotvorni (Orel 2007: 185), hkrati pa opaža, da MTh 1603 ne vsebuje vseh besed iz
MD 1592, da manjkajo nekatere tvorjenke, zlasti glagolske oblike. Vzorčno navaja,
da je v MD 1592 izpričan nedovršnik napihovati, v MTh 1603 pa glagol napihniti
(Orel 2007: 179).
7 A. Lägreid (1967: XVII) v predgovoru obrnjene različice MD 1592 navaja podatek,
da je v obrnjenem slovarju 4.674 iztočnic, ki skupaj z vsemi pojavitvami dosegajo
število 8.575, Stabej (1977: XXII–XXIII) pa v predgovoru obrnjene različice MTh
1603 navaja podatek o številu vseh pojavitev v slovarju zajetih slovenskih besed,
ki je 10.445. Čeprav so podatki le delno primerljivi, jasno kažejo na povečano
število in bogatejšo pojavnost zajetih besed in njihovih različic v MTh 1603. Nanjo
posredno kaže tudi Stabejev podatek, pridobljen s povprečnim štetjem, da je v
MTh 1603 od 8.000 do 8.500 latinskih gesel (Stabej 1977: XXII).
8 Npr. Divitiae […] Germ. reichthumb […] Sclav. blagu (MTh 1603: I,441).
9 Npr. Mercatura […] Germ. Kauffmanʃchafft […] Sclav. blaguna prodajo (MTh 1603:
II,53).
46
