Page 53 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 53
MAJDA MER[E
izločenimi besednodružinskimi členi so npr. v štirijezičnem slovarju
navedeni vidsko soodnosni glagoli: nekaj dovršnih predponskih (npr.
dokončati, dostati, podkopati, podreti, pokvariti, pomanjšati, posoditi, potihiti,
pozdraviti, pozlatiti, pretrpeti, razcukniti, razfilati, razparati, razsrditi, vko-
reniti, zariglati, zarjaveti, zasmoliti itd.) in več drugotnih nedovršnikov,
kot npr. pokušavati, polagati, posmehavati, prislanjati, pritrjovati itd. Več
glagolov iz obeh skupin se tako v prvem kot v drugem slovarju pojavlja
brez vidsko soodnosnega para, bodisi izhodiščnega (prvotnega ali
drugotnega) nedovršnika pri prvi skupini ali dovršnega izhodišča pri
drugi.18 Za glagolski člen nizov tipa vera + veren + verjeti oz. za pred-
ponski glagol nizov tipa zid + zidati + dozidati so npr. besedne družine
skrajšane v MTh 1603. Tudi drugotni nedovršnik postelati ’postiljati’
kot slovenska ustreznica za zvezo Bett machen se v večjezičnem slovar-
ju ne pojavlja. Ob primorovati se v MD 1592 pojavlja tudi kasneje izlo-
čena, v širši rabi manj uveljavljena različica primoravati.
Tudi v večjezičnem slovarju iz leta 1603 se neprekrivno pojavlja
nekaj tvorbeno uveljavljenih in pričakovanih vidsko soodnosnih gla-
golov: npr. devati kot drugotni nedovršnik k deti ’dati’, predponski
dovršnik premojstriti k prekrivnemu nedovršniku mojstriti, iztrebiti ob
prekrivnem trebiti itd. Med enostransko izpričane besedotvorne no-
vosti večjezičnega slovarja je mogoče prištevati tudi dvopredponski
glagol popostaviti ’zapostaviti’.
V MTh 1603 se večkrat enostransko pojavljata oba člena priponsko
in predponsko tvorjenih vidskih nasprotij (npr. nedovršni par k do-
vršnemu ali dovršni k nedovršnemu) in ne le izhodiščni: ob nedovr-
šniku bežati se pojavlja tudi začetno dovršni pobegniti, ob glagolu
izbrati priponsko tvorjeni nedovršnik izbirati, ob prekrivnem prinesti
pa tudi nedovršnik prinašati.
3.1.2 Med enostransko zastopane člene besednih družin spada
tudi več abstraktnih samostalnikov, izpeljanih z obrazilom -ost: v MD
1592 npr. cagost, čednost, dobrotljivost,19 dovoljnost (ob skupnem dovoljen
18 V MD 1592 se npr. brez tvorbeno prvotnejšega vidsko soodnosnega člena pojavljajo
glagoli kot pomanjšati – manjka izhodiščni, nesestavljeni glagol manjšati, razparati,
vkusiti, zariglati, zarjaveti, pa tudi posmehavati, prislanjati, pritrjovati, v MTh 1603 pa
npr. izruvati, nadrobiti itd.
19 V MTh 1603 se enostransko pojavlja zanikana različica nedobrotljivost.
51
izločenimi besednodružinskimi členi so npr. v štirijezičnem slovarju
navedeni vidsko soodnosni glagoli: nekaj dovršnih predponskih (npr.
dokončati, dostati, podkopati, podreti, pokvariti, pomanjšati, posoditi, potihiti,
pozdraviti, pozlatiti, pretrpeti, razcukniti, razfilati, razparati, razsrditi, vko-
reniti, zariglati, zarjaveti, zasmoliti itd.) in več drugotnih nedovršnikov,
kot npr. pokušavati, polagati, posmehavati, prislanjati, pritrjovati itd. Več
glagolov iz obeh skupin se tako v prvem kot v drugem slovarju pojavlja
brez vidsko soodnosnega para, bodisi izhodiščnega (prvotnega ali
drugotnega) nedovršnika pri prvi skupini ali dovršnega izhodišča pri
drugi.18 Za glagolski člen nizov tipa vera + veren + verjeti oz. za pred-
ponski glagol nizov tipa zid + zidati + dozidati so npr. besedne družine
skrajšane v MTh 1603. Tudi drugotni nedovršnik postelati ’postiljati’
kot slovenska ustreznica za zvezo Bett machen se v večjezičnem slovar-
ju ne pojavlja. Ob primorovati se v MD 1592 pojavlja tudi kasneje izlo-
čena, v širši rabi manj uveljavljena različica primoravati.
Tudi v večjezičnem slovarju iz leta 1603 se neprekrivno pojavlja
nekaj tvorbeno uveljavljenih in pričakovanih vidsko soodnosnih gla-
golov: npr. devati kot drugotni nedovršnik k deti ’dati’, predponski
dovršnik premojstriti k prekrivnemu nedovršniku mojstriti, iztrebiti ob
prekrivnem trebiti itd. Med enostransko izpričane besedotvorne no-
vosti večjezičnega slovarja je mogoče prištevati tudi dvopredponski
glagol popostaviti ’zapostaviti’.
V MTh 1603 se večkrat enostransko pojavljata oba člena priponsko
in predponsko tvorjenih vidskih nasprotij (npr. nedovršni par k do-
vršnemu ali dovršni k nedovršnemu) in ne le izhodiščni: ob nedovr-
šniku bežati se pojavlja tudi začetno dovršni pobegniti, ob glagolu
izbrati priponsko tvorjeni nedovršnik izbirati, ob prekrivnem prinesti
pa tudi nedovršnik prinašati.
3.1.2 Med enostransko zastopane člene besednih družin spada
tudi več abstraktnih samostalnikov, izpeljanih z obrazilom -ost: v MD
1592 npr. cagost, čednost, dobrotljivost,19 dovoljnost (ob skupnem dovoljen
18 V MD 1592 se npr. brez tvorbeno prvotnejšega vidsko soodnosnega člena pojavljajo
glagoli kot pomanjšati – manjka izhodiščni, nesestavljeni glagol manjšati, razparati,
vkusiti, zariglati, zarjaveti, pa tudi posmehavati, prislanjati, pritrjovati, v MTh 1603 pa
npr. izruvati, nadrobiti itd.
19 V MTh 1603 se enostransko pojavlja zanikana različica nedobrotljivost.
51
