Page 51 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 51
MAJDA MER[E
3.1 Megiserjeva slovarja izkazujeta različno izpopolnjenost be-
sednih družin. Večje število slovenskega besedja v MTh 1603 se opa-
zno odraža tudi v njihovi členski pomnoženosti.
Primerjava besedja, uporabljanega v slovenskih deželah in zajetega
v Megiserjeva večjezična slovarja, je pokazala, da sta slovarja nepre
krivno besedje veččlenskih družin množila v besedotvorno različnih
smereh, na kar je bilo ob presoji stopnje odvisnosti od protestantskih
del kot virov že opozorjeno (Merše 2006b: 487–488).
3.1.1 Med enostransko dodanimi oz. odvzetimi členi se pogosto
pojavljajo raznovrstne tvorjenke: ob samostalniškem izhodišču npr.
poimenovanja vršilcev dejanj oz. nosilcev stanja ali lastnosti, ženskih
parov moških poimenovanj, manjšalnic, izpeljanih pridevnikov; ob
pridevniškem izhodišču po konverziji nastala samostalniška poime-
novanja in prislovi; ob glagolskem glagolniki in deležniki, predponski
glagoli, drugotni nedovršniki itd. V MD 1592 je npr. izkazana štiri
členska besedna družina ajfer, ajfrar, ajfrati, ajfranje, v večjezičnem
slovarju pa je izpričan samo prekrivni ajfrar. Nasprotno pa se ob
prekrivnem povedkovniku jasno samo v večjezičnem slovarju pojavlja
besedna družina jasen, jasniti in jasnenje, itd.
3.1.1.1 V obeh slovarjih so besedne družine lahko enostransko
dopolnjene tudi z osnovnimi glagoli: v MD 1592 npr. z glagoloma
cehati in cediti, ki spremljata v obeh slovarjih prisotna samostalnika
ceha in cedilo, ali z glagolom voščiti ’mazati z voskom’, ki dopolnjuje
prekrivni par, sestavljen iz podstavnega samostalnika in izpeljanega
pridevnika (vosk + voščen). Prav tako v MD 1592 se poleg samostalni-
ka boben, ki je naveden tudi v večjezičnem slovarju, pojavljata še glagol
bobnati in poimenovanje vršilca dejanja bobnar. V MD 1592 se členom
besedne družine cartati, cartan in cartljiv, ki so izpričani v obeh slovar-
jih, pridružuje še izhodiščno nejasni samostalnik (*cart/*carta), ki se
pojavlja v mestniški predložni zvezi: Verwehnen […] v’zarti redyti (MD
1592: R6). V obeh slovarjih prisotnemu samostalniku črnilo se v MD
1592 pridružuje še izpridevniški glagol črniti itd.
3.1.1.2 Med enostransko zastopanimi členi besednih družin se v
obeh slovarjih v okviru glagolskega oblikovja pojavljajo glagolniki. V
večjezičnem slovarju npr. ni več mogoče zaslediti glagolnikov, ki raz-
širjajo besedne družine v MD 1592: npr. bojovanje, dopadenje (ob gla-
49
3.1 Megiserjeva slovarja izkazujeta različno izpopolnjenost be-
sednih družin. Večje število slovenskega besedja v MTh 1603 se opa-
zno odraža tudi v njihovi členski pomnoženosti.
Primerjava besedja, uporabljanega v slovenskih deželah in zajetega
v Megiserjeva večjezična slovarja, je pokazala, da sta slovarja nepre
krivno besedje veččlenskih družin množila v besedotvorno različnih
smereh, na kar je bilo ob presoji stopnje odvisnosti od protestantskih
del kot virov že opozorjeno (Merše 2006b: 487–488).
3.1.1 Med enostransko dodanimi oz. odvzetimi členi se pogosto
pojavljajo raznovrstne tvorjenke: ob samostalniškem izhodišču npr.
poimenovanja vršilcev dejanj oz. nosilcev stanja ali lastnosti, ženskih
parov moških poimenovanj, manjšalnic, izpeljanih pridevnikov; ob
pridevniškem izhodišču po konverziji nastala samostalniška poime-
novanja in prislovi; ob glagolskem glagolniki in deležniki, predponski
glagoli, drugotni nedovršniki itd. V MD 1592 je npr. izkazana štiri
členska besedna družina ajfer, ajfrar, ajfrati, ajfranje, v večjezičnem
slovarju pa je izpričan samo prekrivni ajfrar. Nasprotno pa se ob
prekrivnem povedkovniku jasno samo v večjezičnem slovarju pojavlja
besedna družina jasen, jasniti in jasnenje, itd.
3.1.1.1 V obeh slovarjih so besedne družine lahko enostransko
dopolnjene tudi z osnovnimi glagoli: v MD 1592 npr. z glagoloma
cehati in cediti, ki spremljata v obeh slovarjih prisotna samostalnika
ceha in cedilo, ali z glagolom voščiti ’mazati z voskom’, ki dopolnjuje
prekrivni par, sestavljen iz podstavnega samostalnika in izpeljanega
pridevnika (vosk + voščen). Prav tako v MD 1592 se poleg samostalni-
ka boben, ki je naveden tudi v večjezičnem slovarju, pojavljata še glagol
bobnati in poimenovanje vršilca dejanja bobnar. V MD 1592 se členom
besedne družine cartati, cartan in cartljiv, ki so izpričani v obeh slovar-
jih, pridružuje še izhodiščno nejasni samostalnik (*cart/*carta), ki se
pojavlja v mestniški predložni zvezi: Verwehnen […] v’zarti redyti (MD
1592: R6). V obeh slovarjih prisotnemu samostalniku črnilo se v MD
1592 pridružuje še izpridevniški glagol črniti itd.
3.1.1.2 Med enostransko zastopanimi členi besednih družin se v
obeh slovarjih v okviru glagolskega oblikovja pojavljajo glagolniki. V
večjezičnem slovarju npr. ni več mogoče zaslediti glagolnikov, ki raz-
širjajo besedne družine v MD 1592: npr. bojovanje, dopadenje (ob gla-
49
