Page 52 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 52
RAZPRAVE, [TUDIJE
golu dopasti, ki ga navajata oba slovarja), počakovanje, pohanje, pomanj-
kanje, potovanje, pregnanje, pregovarjanje, preobrnjenje, prorokovanje, raj-
tanje, regiranje, rezatanje itd., pa tudi manj tipični, kakršen je npr.
himba – Betrug. Še večje število glagolnikov pa se v primerjavi z MD
1592 v večjezičnem slovarju pojavlja na novo: npr. počakanje (k poča-
kati; v MD 1592 pa nasprotno počakovanje k počakovati), podanje, pode-
nje, podpiranje, pogubljenje, pohujšanje, pokazanje, požrešenje ’požrešnost’,
pravljenje, premišljovanje, prihojenje (glagol prihajati, h kateremu glagol-
nik iz MTh 1603 najverjetneje sodi, navaja MD 1592), prikazenje,
pripravljenje, prismojenje, pristopljenje, razdeljenje, razmišljovanje, razturanje
(na MTh 1603 sta vezana tudi glagol razturati in deležnik razturan).
Enostransko sta zastopana tudi glagol anati se17 in glagolnik ananje.
3.1.1.3 Oba slovarja vsebujeta tudi tvorbeno pričakovane, vendar
konkretno neprekrivne deležnike, ki v večini primerov spremljajo
glagole, h katerim spadajo, nekateri pa so navedeni samostojno: v MD
1592 npr. goreč ob goreti, goljufan ob goljufati (v MTh 1603 se enostran-
sko pojavljata še glagolnik goljufanje in poimenovanje vršilca dejanja
oz. nosilca lastnosti goljufar, oba slovarja pa navajata pridevniško
različico goljufast), zaspan ob zaspati. Tudi v MTh 1603 je enostransko
dodanih nekaj tvorbeno uveljavljenih in pričakovanih deležnikov: npr.
cagan (ob cagati, caganje in cagav v obeh slovarjih), prav tako tudi giban
kot oblika glagola gibati, ki je naveden v obeh slovarjih.
3.1.1.4 Oba slovarja besednodružinske nize dopolnjujeta tudi z
neprekrivnimi glagoli s se: samo na MD 1592 je npr. vezan par vrniti
in vrniti se. V obeh slovarjih se občasno enostransko pojavljajo glago-
li, izpeljani iz prekrivnega podstavnega samostalnika: v MD 1592
pravda + pravdati se, v MTh 1603 pa masa + masati se. V večjezičnem
slovarju se npr. enostransko pojavljata le neprehodna glagola izsušiti
se in posušiti se, prehodne različice pa vanj niso zajete.
3.1.1.5 Primerjava slovarjev je pokazala, da so dokaj spremenljiva
skupina tudi predponsko ali priponsko tvorjeni glagoli. Med kasneje
17 Glagol anati se, ki ga H. Striedter-Temps (1963: 81) uvršča med besede, prevzete iz
nemščine, in pojasnjuje z razlago »sich hütten, meiden«, v MTh 1603 izkazuje
drugačen pomen, prepoznaven iz latinske iztočnice, dodane sopomenke in iz
tujejezičnih ustreznic: Contineo. […] Germ. zuʃamen halten […] Sclav. vkup derʃhati, ʃe
anati (MTh 1603: I,340).
50
golu dopasti, ki ga navajata oba slovarja), počakovanje, pohanje, pomanj-
kanje, potovanje, pregnanje, pregovarjanje, preobrnjenje, prorokovanje, raj-
tanje, regiranje, rezatanje itd., pa tudi manj tipični, kakršen je npr.
himba – Betrug. Še večje število glagolnikov pa se v primerjavi z MD
1592 v večjezičnem slovarju pojavlja na novo: npr. počakanje (k poča-
kati; v MD 1592 pa nasprotno počakovanje k počakovati), podanje, pode-
nje, podpiranje, pogubljenje, pohujšanje, pokazanje, požrešenje ’požrešnost’,
pravljenje, premišljovanje, prihojenje (glagol prihajati, h kateremu glagol-
nik iz MTh 1603 najverjetneje sodi, navaja MD 1592), prikazenje,
pripravljenje, prismojenje, pristopljenje, razdeljenje, razmišljovanje, razturanje
(na MTh 1603 sta vezana tudi glagol razturati in deležnik razturan).
Enostransko sta zastopana tudi glagol anati se17 in glagolnik ananje.
3.1.1.3 Oba slovarja vsebujeta tudi tvorbeno pričakovane, vendar
konkretno neprekrivne deležnike, ki v večini primerov spremljajo
glagole, h katerim spadajo, nekateri pa so navedeni samostojno: v MD
1592 npr. goreč ob goreti, goljufan ob goljufati (v MTh 1603 se enostran-
sko pojavljata še glagolnik goljufanje in poimenovanje vršilca dejanja
oz. nosilca lastnosti goljufar, oba slovarja pa navajata pridevniško
različico goljufast), zaspan ob zaspati. Tudi v MTh 1603 je enostransko
dodanih nekaj tvorbeno uveljavljenih in pričakovanih deležnikov: npr.
cagan (ob cagati, caganje in cagav v obeh slovarjih), prav tako tudi giban
kot oblika glagola gibati, ki je naveden v obeh slovarjih.
3.1.1.4 Oba slovarja besednodružinske nize dopolnjujeta tudi z
neprekrivnimi glagoli s se: samo na MD 1592 je npr. vezan par vrniti
in vrniti se. V obeh slovarjih se občasno enostransko pojavljajo glago-
li, izpeljani iz prekrivnega podstavnega samostalnika: v MD 1592
pravda + pravdati se, v MTh 1603 pa masa + masati se. V večjezičnem
slovarju se npr. enostransko pojavljata le neprehodna glagola izsušiti
se in posušiti se, prehodne različice pa vanj niso zajete.
3.1.1.5 Primerjava slovarjev je pokazala, da so dokaj spremenljiva
skupina tudi predponsko ali priponsko tvorjeni glagoli. Med kasneje
17 Glagol anati se, ki ga H. Striedter-Temps (1963: 81) uvršča med besede, prevzete iz
nemščine, in pojasnjuje z razlago »sich hütten, meiden«, v MTh 1603 izkazuje
drugačen pomen, prepoznaven iz latinske iztočnice, dodane sopomenke in iz
tujejezičnih ustreznic: Contineo. […] Germ. zuʃamen halten […] Sclav. vkup derʃhati, ʃe
anati (MTh 1603: I,340).
50
