Page 50 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 50
RAZPRAVE, [TUDIJE
ustreznice, ki hkrati zrcalijo tudi njihovo prevzemno (predvsem
pisno in glasoslovno, večkrat pa tudi oblikoslovno in besedotvorno)
prilagojenost slovenskemu jeziku. Zlasti v primerih samo na MD
1592 omejenega navajanja ustreznic je mogoče sklepati, da je k nji-
hovemu iskanju in navedbi usmerjalo nemško izhodišče. Npr.: Do-
ppelt – kot druga ustreznica (poleg dvojstrok) tudi dopelt, čeprav je
bila v splošni rabi glasoslovno bolj prilagojena različica topelt; Wacht
maiʃter – bahtmaʃhter,14 Zymmatrind – cimarindl, Dreyfuß – drifus, Fen-
derich – fendrih, Gauckler – gaukler, Bruʃttuch – pruʃtuh, Dolmätʃch –
tolmazh, Zwilling – zbilingi; Zechen – zehati ’popivati’ itd. Naštete in še
številne druge prevzete besede v MTh 1603 niso bile vključene,
morda tudi zato, ker latinske iztočnice niso neposredno usmerjale
k njihovemu izboru oz. na enak način kot nemške: v MD 1592 npr.
Wachtmaister – praefectus vigilum – bahtmashter, v MTh 1603 pa: Pre-
fectus. […] Germ. ein fürgeʃetzter/ der vber etwas verordnet iʃt/ Amptmann,
Schaffner […] Sclau. flegar, ʃuppan (MTh 1603: II,308). Na podobno
odvisnost kažejo tudi kalkirano prevedene ustreznice tipa čezjutrišnji
– Vbermorgen.
Na občasno kalkirano tvorbo, ki so jo v MTh 1603 očitno spod-
bujale nemške ustreznice, zgovorno kaže več neprekrivnih pojavitev
glagolskih kalkov (npr. doli ležati, 15 doli prositi), pa tudi nasprotje med
različicama ozhni shpegli in spegli, ki sta v MD 1592 navedeni kot
ustreznici za Brillen, ter zvezo ozhy glaʃhi, ki je bila sodeč po spremni
oznaki Carint. na Koroškem znana ali uporabljana sestavinska pre-
vedenka za nemško augengläßer. Zloženka se nahaja med nemškimi
ustreznicami za latinsko iztočnico conʃpicilium v MTh 1603.16
3 Na različnost primerjanih Megiserjevih slovarjev glede zajetega
slovenskega besedja v prvi vrsti kaže neprekrivnost glede izbire členov
različnih besednih vrst, tako samostalnika in glagola kot najmočne-
je zastopanih besednih vrst, pa tudi glede redkeje zastopanih, med
katere spadajo prislovi, števniki in medmeti.
14 Samostalnik bogati besedno družino, v katero spadajo tudi vahta, vahtar, vahtati.
15 Npr. Procumbo […] Germ. niderligen […] Sclau. doli leʃhati (MTh 1603: II,330).
16 Npr. Conʃpicilium […] Germ. brillʃ/ augengläʃer/ augenʃpiegel […] Sclav. ʃhpegli, ozhni
ʃhpegli […] Carint. ozhy glaʃhi, ozhy ʃhpegl (MTh 1603: I,333).
48
ustreznice, ki hkrati zrcalijo tudi njihovo prevzemno (predvsem
pisno in glasoslovno, večkrat pa tudi oblikoslovno in besedotvorno)
prilagojenost slovenskemu jeziku. Zlasti v primerih samo na MD
1592 omejenega navajanja ustreznic je mogoče sklepati, da je k nji-
hovemu iskanju in navedbi usmerjalo nemško izhodišče. Npr.: Do-
ppelt – kot druga ustreznica (poleg dvojstrok) tudi dopelt, čeprav je
bila v splošni rabi glasoslovno bolj prilagojena različica topelt; Wacht
maiʃter – bahtmaʃhter,14 Zymmatrind – cimarindl, Dreyfuß – drifus, Fen-
derich – fendrih, Gauckler – gaukler, Bruʃttuch – pruʃtuh, Dolmätʃch –
tolmazh, Zwilling – zbilingi; Zechen – zehati ’popivati’ itd. Naštete in še
številne druge prevzete besede v MTh 1603 niso bile vključene,
morda tudi zato, ker latinske iztočnice niso neposredno usmerjale
k njihovemu izboru oz. na enak način kot nemške: v MD 1592 npr.
Wachtmaister – praefectus vigilum – bahtmashter, v MTh 1603 pa: Pre-
fectus. […] Germ. ein fürgeʃetzter/ der vber etwas verordnet iʃt/ Amptmann,
Schaffner […] Sclau. flegar, ʃuppan (MTh 1603: II,308). Na podobno
odvisnost kažejo tudi kalkirano prevedene ustreznice tipa čezjutrišnji
– Vbermorgen.
Na občasno kalkirano tvorbo, ki so jo v MTh 1603 očitno spod-
bujale nemške ustreznice, zgovorno kaže več neprekrivnih pojavitev
glagolskih kalkov (npr. doli ležati, 15 doli prositi), pa tudi nasprotje med
različicama ozhni shpegli in spegli, ki sta v MD 1592 navedeni kot
ustreznici za Brillen, ter zvezo ozhy glaʃhi, ki je bila sodeč po spremni
oznaki Carint. na Koroškem znana ali uporabljana sestavinska pre-
vedenka za nemško augengläßer. Zloženka se nahaja med nemškimi
ustreznicami za latinsko iztočnico conʃpicilium v MTh 1603.16
3 Na različnost primerjanih Megiserjevih slovarjev glede zajetega
slovenskega besedja v prvi vrsti kaže neprekrivnost glede izbire členov
različnih besednih vrst, tako samostalnika in glagola kot najmočne-
je zastopanih besednih vrst, pa tudi glede redkeje zastopanih, med
katere spadajo prislovi, števniki in medmeti.
14 Samostalnik bogati besedno družino, v katero spadajo tudi vahta, vahtar, vahtati.
15 Npr. Procumbo […] Germ. niderligen […] Sclau. doli leʃhati (MTh 1603: II,330).
16 Npr. Conʃpicilium […] Germ. brillʃ/ augengläʃer/ augenʃpiegel […] Sclav. ʃhpegli, ozhni
ʃhpegli […] Carint. ozhy glaʃhi, ozhy ʃhpegl (MTh 1603: I,333).
48
