Page 54 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 54
RAZPRAVE, [TUDIJE
’zadovoljen’), dragost in dragota (zadnji kot hrvaški izraz), ki razširjata
besedno družino ob prekrivnem pridevniku drag in samostalniku
draginja, globokost, polnost; v celoti je na MD 1592 vezan par dostojen +
dostojnost; v MTh 1603 pa: plesnivost, plešivost, podobnost, težkost,20 kar
neredko utrjujejo in hkrati stopnjujejo še zanikane različice, npr. ne-
podobnost. Med enostransko zastopane, netipične besedotvorne vari-
ante za izražanje lastnosti spada tudi požrešenje,21 ki v MTh 1603 ne-
prekrivno nadomešča širše uveljavljeni sopomenski različici požrešnost
in požreščina.
3.1.2.1 Podobno kot samostalniki na -ost se kot razširitev obsto-
ječih besednih družin enostransko pojavljajo tudi samostalniki na
-stvo (večinoma z besedotvornim pomenom ’popredmetena lastnost
ali stanje’) in -ija (z različnimi besedotvornimi pomeni). V MD 1592
se npr. ob prekrivnih samostalnikih sel, flegar in škof pojavljajo še
poimenovanja selstvo, flegarija in škofija. Prav tako se v štirijezičnem
slovarju neprekrivno z večjezičnim pojavljata splošno znana, homo-
nimna, besedotvorno različno motivirana samostalnika bogastvo (iz
bog in iz bogat); besedno družino, izpelano iz samostalnika bog, v
MD 1592 razširjata še glagol bogovati in poimenovanje praznika
božič ’Weihennacht’, v MTh 1603 pa manj številno družino, razvito
iz boga, enostransko razširja boginja kot ženski par moškega poime-
novanja. V večjezičnem slovarju se neprekrivno pojavlja več skupnih
imen: ob prekrivnem grozd skupno ime grozdovje, ob prekrivnem
samostalniku sad tudi sadje, samo v koroškem razdelku MTh 1603
pa se pojavlja vrbovje. Sadje in vrbovje sta hkrati v slovenskem knjiž-
20 Samostalnik se kot pomensko najširša (pojavlja se pod latinskima iztočnicama
Difficultas (z nemško ustreznico die ʃchwäre; MTh 1603: I,424) in Moleʃtia (uvrščeno
v koroški razdelek in z nemškima ustreznicama Verdruß/ Beʃchwerd; MTh 1603:
II,76)), hkrati pa najbolj uveljavljena tekmovalna različica pridružuje v obeh
slovarjih navedenima, delno sopomenskima samostalnikoma težkoča oz. težkočja
(pod latinsko iztočnico Moleʃtia, v razdelku Sclau., z nemškima ustreznicama
Verdruß/ Beʃchwerd) in težkota (pojavlja se pod latinskima iztočnicama Gravitas z
nemško ustreznico Schwäre; MTh 1603: I,614) in Pondus (z nemškima ustreznicama
Ein schwäre/ ein gewicht; MTh 1603: II,291–292).
21 Ingluvies. […] Grema [napačno za Germa., op. M. M.] Fräʃsigkeit/ Freʃʃerey […] Sclav.
poʃhreʃheinie (MTh 1603: I,714). V štirijezičnem slovarju ustreznični nemški
poimenovanji nista vključeni med iztočnice.
52
’zadovoljen’), dragost in dragota (zadnji kot hrvaški izraz), ki razširjata
besedno družino ob prekrivnem pridevniku drag in samostalniku
draginja, globokost, polnost; v celoti je na MD 1592 vezan par dostojen +
dostojnost; v MTh 1603 pa: plesnivost, plešivost, podobnost, težkost,20 kar
neredko utrjujejo in hkrati stopnjujejo še zanikane različice, npr. ne-
podobnost. Med enostransko zastopane, netipične besedotvorne vari-
ante za izražanje lastnosti spada tudi požrešenje,21 ki v MTh 1603 ne-
prekrivno nadomešča širše uveljavljeni sopomenski različici požrešnost
in požreščina.
3.1.2.1 Podobno kot samostalniki na -ost se kot razširitev obsto-
ječih besednih družin enostransko pojavljajo tudi samostalniki na
-stvo (večinoma z besedotvornim pomenom ’popredmetena lastnost
ali stanje’) in -ija (z različnimi besedotvornimi pomeni). V MD 1592
se npr. ob prekrivnih samostalnikih sel, flegar in škof pojavljajo še
poimenovanja selstvo, flegarija in škofija. Prav tako se v štirijezičnem
slovarju neprekrivno z večjezičnim pojavljata splošno znana, homo-
nimna, besedotvorno različno motivirana samostalnika bogastvo (iz
bog in iz bogat); besedno družino, izpelano iz samostalnika bog, v
MD 1592 razširjata še glagol bogovati in poimenovanje praznika
božič ’Weihennacht’, v MTh 1603 pa manj številno družino, razvito
iz boga, enostransko razširja boginja kot ženski par moškega poime-
novanja. V večjezičnem slovarju se neprekrivno pojavlja več skupnih
imen: ob prekrivnem grozd skupno ime grozdovje, ob prekrivnem
samostalniku sad tudi sadje, samo v koroškem razdelku MTh 1603
pa se pojavlja vrbovje. Sadje in vrbovje sta hkrati v slovenskem knjiž-
20 Samostalnik se kot pomensko najširša (pojavlja se pod latinskima iztočnicama
Difficultas (z nemško ustreznico die ʃchwäre; MTh 1603: I,424) in Moleʃtia (uvrščeno
v koroški razdelek in z nemškima ustreznicama Verdruß/ Beʃchwerd; MTh 1603:
II,76)), hkrati pa najbolj uveljavljena tekmovalna različica pridružuje v obeh
slovarjih navedenima, delno sopomenskima samostalnikoma težkoča oz. težkočja
(pod latinsko iztočnico Moleʃtia, v razdelku Sclau., z nemškima ustreznicama
Verdruß/ Beʃchwerd) in težkota (pojavlja se pod latinskima iztočnicama Gravitas z
nemško ustreznico Schwäre; MTh 1603: I,614) in Pondus (z nemškima ustreznicama
Ein schwäre/ ein gewicht; MTh 1603: II,291–292).
21 Ingluvies. […] Grema [napačno za Germa., op. M. M.] Fräʃsigkeit/ Freʃʃerey […] Sclav.
poʃhreʃheinie (MTh 1603: I,714). V štirijezičnem slovarju ustreznični nemški
poimenovanji nista vključeni med iztočnice.
52
